Moja obsesivna misel povezana z strahom pred bližino

[vztrajni]

Pozdravljeni,

Nekoč so mi diagnosticirali OCD in anksioznost (nekaj let sem jemal tudi antidepresive). Z psihoterapijo, EFT-jem in čuječnostjo sem nekako vse spravil pod kontrolo oz. obvladljivo. Mi je pa v zadnjih letih manjkala bližina. Večkrat se je zgodilo, da ko sem začutil bližino (zaljubljenost, veselje…) osebe nasprotnega pola, se je pojavila določena obsesija, ki je povzročila dosti anksioznosti in strahu. Večina je bila v smislu, da bi lahko tej osebi kaj škodoval.

Tokratni primer, ki me zelo muči: ravnokar sem spoznal punco, s katero sva začela razmerje. Obsesija pa je takšna: pred leti ko sem imel klopa, se mi je pojavila manjša rdečica (mogoče tudi od praskanja, ko sem na silo spravlajl ven glavo klopa), kasneje je izginila. Takrat in sedaj pa sem se ponovno spomnil, kaj če je v meni »speča« ena od bolezni, ki jih prenašajo klopi in bi med spolnim odnosom prenesel to bolezen na partnerico. Zase se ne obremenjujem, da bi imel eno od klopnih bolezni (zaupam, da je to obsesija). Problem nastane, ko se začnem obremenjevati, kaj pa če bi jo imel in bi to bolezen prenesel na partnerico. Spolni odnos še nekako gre (če bi bil brez obsesije bi bil še dosti boljši), težje se sprostim v sproščenih pogovorih, …. vedno ko se sprostim, se takoj vrne obsesija  v smislu, kako si lahko sproščen, če si jo mogoče okužil torej naredil nekaj slabega,… Kljub temu, da mi nekako moj razum oz. zdrava pamet, pravijo, da to ni možno. Prvič, če bi sam slučajno imel kakšno bolezen, bi se zelo verjetno že razvila, pa tudi če bi jo imel, sem skoraj 100%, da ni prenosljiva. Ampak, ko sem z partnerico, ta oba 100% padeta krepko pod 80, kar mi povzroča preveč anksioznosti.

Pred časom sem se za nazaj testiral za aids in hepatitis, vse negativno, podobni strahovi.
V naslednjih tednih bom ponovno začel hoditi k psihoterapevtu, saj si želim rešiti izvor teh obsesij. Tudi v družbi je večkrat tako, da ko mi postane lepo, ko se povsem sprostim, pride neka obsesija, da sem nekaj naredil narobe ali slabega, in takrat se ne morem počutiti bolje (v smislu, kako lahko nekoga veselo gledaš v oči, če si mu naredil nekaj slabega). Tudi s tapkanjem mi ne uspe, saj nekako ne morem čez to kaj je prav, pravično,… 

Vseeno pa pišem, če ima kdo kakšno medicinsko znanje, da mi potrdi, da bolezni klopa niso prenosljive, tako, da utrdim svojih 100% in sem vsaj naslednjih nekaj tednov bolj sproščen.
Razmišljam, da bi ji zaupal svojo obsesijo, je namreč zelo razgledana in sočutna punca. Se pa vseeno malo bojim, da me pusti ali pa da s tem ne bom rešil svoje obsesije.

Kakršnih koli mnenj ali podobnih izkušenj bi bil zelo vesel.

Že vnaprej hvala.

Lep pozdrav

[majč]

če bi rad izvedel, kako je s prenosom klopnega meningitisa ali bolerioze, ko si intimen s partnerko, pojdi k osebnemu zdravniku in vprašaj. če te še mori, pojdi na posvet na infekcijsko kliniko. mislim pa,  da če bi bil klop okužen, bi se simptomatika že pokazala pri tebi. vprašaj strokovnjake.

kar opažam pri tebi je to, da počneš issto, kot sem pred leti sama, skrbi te za druge, ščitiš jih, nič pa si ne prizadevaš, da bi zaščitil sebe. tudi to lahko dod koga kaj stakneš, smiselno se je pred intimnimi odnosi okrog teh zadev malo pogovoriti. sama sem pri prveč razmerju, kjer sem imela prvič v življeenju dejansko spolne odnose, se pogovorila, pa mi je tip zahinavil. rekel je da z bivšo zadnjih 8 mesecev nista sexala, ker je imela vnetja. vprašala sem ga, če je tudi on staknil na spolovilu kakšno razjedo, pa je rekel, da ne. vprašala sem ga, za kaj je pri bivši punci šlo, pa se mi je konkretno zlagal: ja ena taka čudna zelo redka glivica. misliim res svinja od človeka, lažniva. oprosti izrazu. poleg dejstva, da sem imela ob začetnih spolnih odnosih tesnobo, blazen strah pred bolečino in posledično vaginalni krč, sem takoj po prvi uspeli penetraciji, ko je pretekla inkubacijska doba dobila virus hepres simplex genitalis, kar me je prizadelo bolj kot vsaka psihoza ipd. tudi po tem sem sse bala le za druge. to je bil tabu, grozen občutek. rabbila sem čas, da sem o tem lahko odkrito spregovorila, predvsem pa leta, da sem zaadevo normalizirala do te mere, da danes slednje dojemam kot eno od infekcij, kot je denimo herpes simplex labialis na ustnicci torej, le da se pojavi na spolovilu. mož ga ima na ustih, jaz pa spodaj in noben od naju ne obratno, kar pomeni, da kar čuvava en na drugega in predvsem sva fer.


to, kar ti bom rekla je, da čuvaj nase in zaščiti svojo soul mate partnerko, tisto življenjsko paartnerko, ki ti je zares namenjena na način, da med drugim zaaščitiš tudi sebe in se o morebitnih zadevah predčasno odkrito pogovoriš, in v upanju, da bo tvoja spolna partnerka bolj poštena do tebe, kot je bil tisti fant do mene.

maja

[Klipan]

vztrajni, pozdravljen
Si rešil zagato? Svetujem ti, da se o svojih strahovih pogovoriš s partnerico (če se še nista).