AD in ponovitev simptomov

[IronMan]

Pozdravljeni,

prišel trenutek, da tudi jaz napišem svoje prvo sporočilo. Star sem 24 let in aprila 2014 sem se srečal z depresijo in anksioznostjo. Zaradi nevzdržnosti sem šel do dežurnega psihiatra v MB, ki mi je napisal Paroxat, kateri mi je zelo hitro pomagal, tako da sem bil brez kakršnih koli simptomov. Po 4 mesecih terapije sem se na lastno roko odločil prenehati z jemanjem, ker sem mislil, da sem popolnoma zdrav. Vendar je bila zaradi moje nevednosti napaka. Stvar se mi je v enaki meri ponovila 2 meseca po prenehanju z jemanjem AD-jev.

Nakar sem ponovno 20. novembra 2014 obiskal dežurnega psihiatra, ki mi je ponovno predpisal Paroxat, saj mi je takrat pomagal in dal seznam psihiatrov. Stvar se je po dveh tednih stranskih učinkov ponovno uravnovesila, da sem lahko normalno funkcioniral brez težav. A vendar sedaj še ne po dveh mesecih jemanja AD, buum panični napad in stvar je spet tam kot je bila. Strahovi, potenje, povišan utrip, tresenje, brezvolje, nemir, žalost, tesnoba, itd. Sedaj sem čisto na dnu in ne razumem zakaj se mi je stvar ponovno ponovila, kjub jemanju AD-jev. Ne živim pretirano stresno, ukvarjam se s športom, odnosti z domačimi so dobri, tako da ne vidim razloga, da bi se lahko to spet ponovilo, edino kar je sem precej čustven človek. Sam si razlagam to poslabšanje samo s tem ali se še po slabih 2 mesecih možgani niso uravnovesili ali pa je 20mg Paroxata zame premalo in ali bi mi povečanje doze koristilo, saj mi je Paroxat do sedanjih problemov pomagal. Sedaj sem čistno na dnu in več ne vem kaj naj storim. Prosil bi za kakršni koli nasvet ali lastno izkušnjo, če se je komu že poslabšalo, kjub jemanju AD-jev. Najlepša hvala vnaprej.


IronMan

[Aslan]

IronMan pozdravljen.

Zdravila so usmerjena na simptom - ublažijo oz. izničijo neželjeno simptomatiko.
Glede zdravil sodeluješ s psihiatrom.
Opuščati se jih začne po minimalno 6 mesecih (saj potrebujejo 4-6 tednov da sploh začno delovati v polni meri, konkretno Paroxat). Opuščanje mora biti postopno in prinaša nekaj manjših "stranskih učinkov" tudi ob opustitivi. Zdravila antidepresivi (SSRI skupine) umetno uravnavajo količino serotonina v možganih.

Vzroke za tesnobo/paniko pa je potrebno poiskati v svojem življenju.
Ker je to motnja čustvovanja, se ponavadi pojavi ko dolgo ali zanikamo, ali tlačimo ali skrivamo določena čustva. Mnogokrat v družinah ne kažejo čustve, nekatera čustva niso zaželjena ipd ... In kar se kot otrok naučimo - to nosimo s seboj. Delo na sebi prinaša vpogled vase: kako čustvujem, kakšne misli imam, kako se vedem, kakšen odnos imam do sebe, sem kritičen do sebe itd ...
Čustva so nam dana vsem ljudem - razviti moramo kapaciteto, da lahko čutimo svoja čustva, jih sprejmemo, jim znamo prisluhniti itd ..(ni močan tisti ki nič ne čuti, ampak tisti ki lahko pokaže tudi ranljivost)

Paniko lahko povzroča tudi neprežvečen travmatski dogodek iz preteklosti, kot npr. smrt, ločitev, nasilje ...
Nekaj je zamrznilo v nas in potem določeni sprožilci v nas prebudijo iracionalni občutek strahu.

Za ta del "dela na sebi" ti priporočam psihoterapijo.
Psihoterapevt ni enako kot psihiater. Večinoma je samoplačniško, 1x tedensko po eno uro.
Psihoterapija je proces ki traja ...

Sproščanje je pri tesnobi pomembna veščina!
Fizično telo se mora naučiti sprostitve in naučit se moramo biti gospodarji tudi svojim mislim ...
Tukaj je več tehnik: progresivno mišično sproščanje, avtogeni treninig, meditacija, čuječnost (mindfulness) ... učenje dihanja s trebušno prepono...
Spet ne gre čez noč - večine se učimo postopoma in z rednim ponavljanjem.

Vse dobro želim 

[Toja]

IronMan...

Tvoje jemanje AD je bilo ZELO prekratko, dejansko so po 4 mesecih komaj prijeli ...
AD samo zakrijejo simptome, da se postaviš na noge, potem pa je potrebno jemat še naprej
predvsem pa poiskati vzroke, kaj te je v to stanje sploh pripeljalo....to pa je psihoterapija...
AD+psihoterpija pa dajo rezultate....tega pa ti nisi naredil in vrnilo se ti je še v hujši obliki kot prej...

Svetujem ti, da čimprej poiščeš psihoterapevta, morda imaš v sebi vzroke, ki se jih ne zavedaš in
s terapevtom jih bosta skupaj ugotovila, potem se pa delo začne s tvoje strani...

Verjem, da ti bo na zgoraj opisani način uspelo, saj je tudi meni...

[IronMan]

Hvala vama za koristne nasvete, ki jih bom upošteval. Pred kratkim (ko sem ponovno začel z AD-ji) sem začel prebirati veliko literature na temo meditacija, ker vem, da je to že starodavna metoda sproščanja, uravnavanja misli in spoznavanja samega sebe. Vendar sedaj, ko sem spet na dnu, se ne morem niti zbrati, da bi do konca prebral kakšno knjigo. Ne razumem pa, kako so se mi zdaj po šele ne dveh mesecih jemanja AD-jev simptomi ponovili, glede na to da sem teh 7 tednov bil že zelo stabilen. Vem, da moram še veliko delati na sebi, vendar sedaj v tem stanju nisem sposoben za skoraj da nič  . Strah me je, ampak še vseeno upam, da se bo to stanje zbalansiralo in bom lahko začel delati na sebi in normalno funkcionirati, ker sedaj sem že 5 dni, kot da bi bil na začetku  . Ali je možno, da se je Paroxat po ukinitvi in sedaj po novem jemanju navadil oz. izničil v mojem telesu, ali pa so potrebne večje doze? Hvaležen bi bil še za več vaših menj in izkušenj. Hvala,


IronMan

[Lost]

Mogoče tudi malo spoznavanja o tem, kako vaša dejanja vplivajo na vaše občutke in misli http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=814&Itemid=83

[Aslan]

Daj si čas, da zdravila primejo v polni meri.
AD se ne izniči in telo se ne navadi ...
Za paniko je potrebna višja doza kot za depresijo.
Mislim da ima Paroxat razpon doziranja med 20-60mg (nisem preverila zato me ne držat za besedo).

Strpno počakat, dihat, se sproščat, umirit telo in duha.
Nato se loti dela na sebi, sam ali s pomočjo psihoterapije.
Prijaznost in nežnost do sebe, ne strogost in zahtevnost ...

Zakaj je poslabšanje ravno sedaj?
Vprašaj se:
Kako živiš, so se dogajali stresorji, si v pričakovanju česa kar te vznemirja ..
Okoli česa se vrtijo tvoje misli ...
Kakšne odnose imaš z bližnjimi ...
Kaj zate pomeni začetek leta, imaš previsoka pričakovanja do sebe ...
Si bil pred časom "močan" in si vse zdržal - zdaj ko je konec pa "pride za tabo" stres ...
Brskanje po sebi ... 

Tesnoba nas opozarja da nekaj ni ok v našem svetu, v našem čustvovanju.
Je povabilo da začnemo živeti bolj v ritmu sebe in za sebe.
 

[marijamaja]

hello Ironman,
jaz sem nekje avgusta začela že v tretje z enakim Ad-jem, Cipralexom. Zdaj je približno pol leta, kar ga spet jemljem. sem bila vmes tudi pri psihiatru, ker mi po 3 mesecih še zmeraj ni bilo čisto v redu. Odsvetoval mi je višanje doze ali menjavo.....in sem počakala in zdaj, šele po 6 mesecih, se mi zdi, da prihajam počasi nazaj. Poskusi še malo vzdržati, tudi meni se je zdelo, mkot da AD-ji ne bodo več prijeli, ampak se dogaja in gre na bolje......vsakič, ko sem ponovno začela z AD-ji, je trajalo malo dlje, da sem začutila prave učinke. seveda pa ti svetujem terapijo......... panika se mi je tu in tam ponovila, še sedaj se mi to dogaja, ampak vadim trebušno dihanje in se trudim čim več gibat in gre počasi počasi navzgor, vsakič malo bolj. drži se!! 

[marijamaja]

aja...tudi jaz sem bila po kakšnih 2 mesecih jemanja že ful stabilna, potem pa mi je čisto padlo.....ampak se splača počakat, res.

[IronMan]

Hvala za te pozitivne nasvete. Verjamem nekako, da se mi stanje še ni povsem stabiliziralo in da je to posledica nekega upada serotonina (čeprav ne vem kaj bi lahko to povzročilo, saj nekih stresorjev vsaj da bi se zavedal nisem imel), ki upam da bo kmalu spet uravnovešen. Ta kriza mi zdaj traja že 8 dni  , najhuje je zjutraj ko se zbudim, tesnoba in praznina je tako močna, da komaj vstanem iz postelje. Potem čez dan nekako gre, tudi zvečer lahko hitro zaspim, vendar se pred spanjem vedno spomnim te jutranje tesnobe, ki bo prišla dan za dnem  . Pogovoril se bom s psihiatrom tudi glede povišanja doze iz 20mg na 30mg, čeprav mi je prej 20mg zadoščalo in ne razumem zakaj mi zdaj po ponovnem jemanju več ne. Upam, da še bo kdo pripisal kakšno svojo izkušnjo in mnenje. Hvala.

IronMan

[ojjoj]

IronMan nič ne pišeš kak si a si kaj boljši.tudi jaz sem nova tu gor a z staro dijagnozo.DEPRESIVNO ANKSIJOZNO MOTNJO.tudi jaz se trenutno ubadam z napadi groze,katere sem mirila 11 let z istimi zdravili.tako da sem na ta občutek že pozabila.potem pa stop.zopet napadi tesnobe,groznih občutkov.sledilo večanje doze po 9 mesecih pa spet že 7 dnevna matrarija.čakam da mine.upaaam!

[marina]

bo minilo, sigurno da

na nek način ne verjamem preveč v psihoterapijo....sem dala marsikaj skoz in vložila vanjo kar nekaj denarja in časa.
hvaležna sem, da obstajajo tudi zdravila....meni pomaga. Definitivno pa so nihanja, pri vseh ljudeh, tudi zdravih. Mi, pa smo pač toliko bolj občutljivi...

[Toja]

Samo z zdravili, ne boš opravila ničesar, razen omilila simptome...tudi sama sem dala podobno izkušnjo
skozi...zdravila na zdravila, dokler se nisem vzela v roke šla na PSIHOTERAPIJO in danes lahko
rečem, da sem dobro...se pojavijo še trenutki tesnobe, strahu, tudi kakšen panični napad je vmes,
samo se znam postavit po robu...vzroke sproti odstranjujem in živim ....
Dokler vzroki niso odpravljeni boš stala in čakala na istem mestu....
Delo je trdo, je potrebna vztrajnost in disciplina....ne pričakuj izboljšanja od danes do jutri...
pri meni je trajalo veliko časa...mi je pa uspelo...

Na tebi je ali boš jedla zdravila, jih menjavala, povečevala doze ali šla na pogovor,
da se rešiš stvari, ki so vzrok za tvojo težavo...

Lp in pomisli...