ciao Sunnygirl!
Ko sem brala o tvojih problemih mi je bilo kot bi poslušala sebe!!!! Natančno vem kako ti je!! Jaz se pravtako počutim in pravtako ne hodim nikamor, drugače pa sem tako komunikativna, da živim od stika z drugimi. Tudi meni se to dogaja že drugič. Tudi jaz ne najdem psihiatra, ki bi imel čas in tudi jaz sem jih zamenjala že kar nekaj. Včasih obupujem in se sprašujem, če se bo to sploh kdaj nehalo. Saj sem bila kar nekaj časa brez napadov, zdaj pa spet!!!
Kar se tiče asentre pa takole: tudi jaz sem jo kar nekaj časa jemala in ugotovila, da mi ne pomaga!!
Pri preprečevanju napadov mi je veliko bolj pomagal efectin er, ki sem ga jemala 3 leta in vsa 3 leta sem bila brez napadov!!! Zato sem jih spet začela jemati, nato pa mi je neka psihiatrinja, ki drugače nima časa zame svetovala cipralex, ki je baje najboljši pri anksioznih motnjah. Zdaj ga jemljem šele slabe 2 tedna, zato o učinku še ne morem poročati, sem pa optimistična
Drugače sem tudi iz Lj in tudi vztrajno iščem dobrega psihiatra, ki bi imel čas zame. Tako, da te prosim, če ga slučajno najdeš, da go oz jo priporočiš še meni. Tudi jaz ti bom sporočila, če bom koga našla.
Sicer ti nisem mogla ne vem koliko pomagati z mojim odgovorom, vendar pa se mi zdi, da je dobro slišati, da je nekje nekdo s prav takimi težavami. Jaz sem bila prav vesela, da sem našla nekoga, ki ima natanko take probleme kot jaz, saj se mi zdi, da drugače ljudje zelo težko razumejo kaj se nam dogaja!!
Saj jih razumem, ker se v letih brez napadov ob spominjanju na tičanje doma, nisem mogla spomnit, kako mi je bilo takrat in se še sama nisem čisto razumela.
Vse naj naj in ne obupaj
