generalizirana anksioznost in hud strah pred boleznimi

[Regina]

Regina, zivjo 
Hvala za odgovor. Tudi meni se usto dozdeva. In ja, tudi mene pozene. Ampak saj verjetno poznas tisti “kaj pa ce”  . Ta meni naredi najvec tezav. Pa se strahove hrani.
Nekako se v zadnjem casu malo tezje soocam s temi strahovi. V prvo je bilo kar okej. No, vsaj mislila sem. Pa verjetno ni bilo tako dobro, ce sem zopet tu. Sicer pridno delam na tem. Hodim na psihoterapije in pocasi prihajava s terapevtom do pravih tezav. Je vcasih kar hudo. Ampak pride pa dan, ko me takole zmelje kot danes. Prevec pozornosti posvetim telesnim obcutkom. Pa se za malo me zaskrbi. In je to to.

Me veseli, da si ti okej. Tudi jaz v splosnem sem. S padci 

Ohh seveda poznam, ni tedna, ki bi minil brez ''kaj če'', žal je tako.. treba sprejeti in živieti stem, predvsem pa se ne dat strahu, paniki in razmišljanju.  Meni psihoterapevtkinja pravi, da se mi, ki imamo težave z anxo spopadamo najveć s prihodnostjo, zato tudi ''kaj če''. In prav ima, .. živeti tukaj in sedaj! Meni to žal še ne gre oz težko. VEDNO se najde kaj, kar me sekira in se potem živciram in razmišljam tudi za dolgoč asa vnaprej  .. ne gre se, da ne zaupam vase, gre predvsem zato, da grem ven iz neke ''cone udobja'' iz neke rutine, v neke nove stvari,... in potem je tu ''kaj če''... no pa še kaj drugega  ..eh problemov en kup. Včasih boljše, včasih slabše ... no važno je, da so vzponi. saj veš, brez vzponev pa ni padcev in obratno! Eni pravijo temu življenje  samo, da nas bolj heca in delamo čisti halo iz tega 

[nora]

Ja no  mas prav. Tudi meni gre teorija super. Jaz trenutno vsaj vem da se ob takih trenutkih pri meni lepo obnese tolazba, objem. Sprav potrebujem neke realne podatke o tem, da me prepricajo. Potem pa toplo odejico in malo casa zase. Tega mi pa malo primankije ob naporni enoletnici. Sem se pa danes odlocila, da malo izkoristim varstvo, ko bo na voljo. Sem in tja kdaj. Raztrescene mame nihce ne potrebuje. No, pa kaksne urice spanja vec se tudi ne bi branila 

No, sem nekaj pojedla in sem ok 

Hvala ti! Pisi se kaj 

[Regina]

Seveda, vsak potrebuje malo časa zase, tako, da kar uživaj prosti čas, ko bo tvoja mala sreča v varstvu! 

[Pozitiva]

Pozdravljeni vsi skupaj.

Sem nova na forumu, tako da nevem natančno kako deluje.. po nekaj mesečnih borbah sama z seboj sem se odločila posvetiti proučevanju paničnih motenj in ankcioznosti.
Tako sem tudi naletela na društvo in ta forum. Na kratko bom opisala svoje izkušnje....po karakterju sem zelo pozitivna oseba, vendar sem nekega jutra končala na urgenci zaradi mravljinčastih rok, hitrega bitja srca ter se nekaj drugih simptomov. Nikoli nisem vedela da obstajajo panične motnje, ki sem jih od tistega dne dalje do pred kakimi 2 meseci dozivljala najmanj 4x na dan. Stanje se je umirilo brez zdravil, s prijateljem, ki je psiholog in ima poseben pristop do pacientov sva obdelala nekaj urne terapije (pogovori od otrostva dalje), najvec pa mi je pomagalo EFT tenika torej tapkanje. Svetujem vsem s podbnimi tezavami..EFT tehnika je izredno ucinkovita. Hkrati naj navedem, panicnih napadov nimam vec, pridejo pa trenutki, ko sem tik predno ga dobim, vendar ga s tapkanjem prekinem (strah pred smrtjo, boleznijo, prihodnostjo), za vsak strah posebaj tapkam. Upam da bo ta informacija komu v pomoc

[nora]

Pozdravljena pozitiva!

Dobrih nasvetov se nihče ne brani Super, da tako lepo voziš. Take besede dajo vzpodbudo tistim, ki gredo skozi najhuje.

Jaz sama se borim na vsake toliko s črnimi mislimi in scenariji. Je pa vedno zato nek sprožilec. Največkrat pri meni izhaja iz nekega povsem normalnega(mogoče bolje rečeno - vsakdanjega) telesnega občutka. Slabo počutje me ujame tudi po stresnih dnevih. Najslabše je, ko me zaradi psihe zapusti urejena prebava. S slabostjo trenutno nisva najbolj na "ti". Strahovi so se s časom malo preoblikovali, zmanjšali in nekateri celo odšli. Prave panične napade in ubijalsko GAM, pa upam, da sem pustila za seboj. Če je pa nisem, pa se vsaj ne pojavlja v tako burni obliki, da bi mi oteževala življenje v taki meri, kot nekaj let nazaj.

Vse to predpisujem predvsem celostni psihoterapiji in samostojnim delom na sebi. Tehnike kot so preusmerjanje ipd. so bile pri meni učinkovite, ko je bilo še toliko hudo, da me je panika vseskozi grabila in se tudi brez zdravil nisem znašla. Torej za prekinitev panike, ki pa je že bila tu. O EFT-ju sem brala, lotila se ga pa nikoli nisem. Mi je šlo vmes že tako dobro, da se mi je zdelo, da ne potrebujem nobene opore več. Pa po enem letu spet obiskujem svojo zlato terapevtko, s katero sva naredili večji premik v nekaj mesecih kot pa nekaj let nazaj v bistveno daljšem obdobju. Ravno zadnje leto sem kar pogosto na preizkušnji. A sem hvaležna zanjo. Trenutno rijem po svoji psihi, preteklosti in začenjam dodobra razumet od kod vse to. Včasih precej boleča naložba za življenje.

Hvala za tvojo izkušnjo 

Lep dan,
nora

[PESEM]

Tudi jaz sem, ko se mi je začela pojavljati najhujša anksioznost in panični napadi, hodila na EFT terapije. Vsakič sem tako jokala, vendar sem se po srečanju počutila bolje. Človek potem to kar malo pozabi in ne bi bilo nič narobe, če bi se je spet malo lotila, glede na to, da postopek že približno poznam. Sama sem včasih kar malo jezna nase- se lotim nečesa (EFT, čuječnost, dihanje, avtogeni...) in namesto, da bi vztrajala, opustim in se lotim spet nečesa drugega.

[betula]

Nora
 kakšno terapijo si obiskovala oz. jo še obiskuješ?

[nora]

Hej, betula!

Hodim na psihoterapijo. K res super zenski. Kaj vec pa lahko na privat  tule me je se vedno malo strah se prevec izpostavljat    pomagam pa z veseljem 

En soncen pozdrav!

[MorsVictrix]

Res upam, da ne bo to narobe izpadlo, ampak začutil sem, da moram to napisat. Namreč zmotil me je tvoj nickname oz. uporabniško ime ''nora''. Berem tvoja sporočila v tej temi ki si jo začela in tako lepo pišeš in odgovarjaš, obenem pa si se sama ''ožigosala'' z besedo, ki če bi te z njo nekdo na ulici označil, bi to bila zelo neprijetna izkušnja. Tukaj pa ker je to uporabniško ime ki si si ga sama zbrala, te vsi s to besedo naslavljajo in ti z njo (predvidevam vsaj do neke mere, morda podzavestno) identificiraš.

Prosim ne to narobe vzet, ampak s tabo bi se mi blo grozno na forumu pogovarjat, ker bi neizbežno moral naslavljat tko fajn punco s tako neprimerno besedo. Na srečo si že dobila zvrhan koš lepih odzivov od ostalih. 

Nisi nora. Super si. Lp 



p.s.: če se kdaj premisliš glede imena, mislim da ti ga lahko admin spremeni

[marina]

nora je v tujini tudi ime

[nora]

Hoj!  joj, ne MorsVictrix  zgolj naključje. Ah tisti, ki so zares nori, ne vedo, da so nori. Je pa moj nick prišel z Nore - hiše lutk. Pa hvala drugače za lepe besede  sem pa trenutno precej dobro 

En morski pozdav vsem!

[MorsVictrix]

Je pa moj nick prišel z Nore - hiše lutk. Pa hvala drugače za lepe besede  sem pa trenutno precej dobro 

En morski pozdav vsem!

Ok, kul. Potem pa te nimam problema tud jaz tko klicat. 

[Soncy]

"Nora" in "pozitiva" mi lahko kaj več povesta o psihoterapiji? Eft.. kam? H komu? Dobiš napotnico ali samoplačniško? Nima veze tud če je.. res opisuješ, kot bi jaz pisala svojo zgodbo.. rabim pomoč.. in nočem se takoj začet filat z AD če se lahko s čim drugim opomorem.. :/

[Aslan]

Sam v info:

EFT je samo tehnika ... tapkanje ... po meridianih...za sprostitev...

EFT (Emotional focus therapy) pa je tudi ena od zvrsti psihoterapije.
Uporablja se predvsem za partnersko terapijo.

Psihoterapij imaš veliko različnih pristopov, je pa cilj vsem enak.
Predvsem šteje odnos z terapevtom, manj same tehnike.
Psihoterapija je proces, ki traja ... lahko je kratjoročna terapija (do 12 srečanj)
usmerjena na eno težavo. Ali pa dolgotrajen proces kjer gre za globlje samospoznavanje svojih vzorcev čustvovanja, razmišljanja, vedenja (1-3 leta ali tudi več). Vedno skoraj se ukvarjaš na terapiji tudi z otroštvom, z primarno družino, kakšne relacijske izkušnje si dobil kot otrok in kako te vzorce preigravamo v odraslosti.

Vsekakor je bolje prvo izbrat psihoterapijo kot zdravila.
Blaga doza AD sicer na terapijo ne vpliva.
Višje doze AD pa zavirajo proces terapije, ker klient "ne čuti" vsega tistega kar bi sicer...
ne pride v stik z bolečino in je proces zato upočasnjen ...
 

[Soncy]

Hvala Aslan, bom malo pobrskala kako in kaj in kam. Ima mogoče kdo dobre izkušnje s kakšnim od psihoterapevtov v osrednji Slo? Kakšno priporočilo? 

[Toja]

Hvala Aslan, bom malo pobrskala kako in kaj in kam. Ima mogoče kdo dobre izkušnje s kakšnim od psihoterapevtov v osrednji Slo? Kakšno priporočilo? 

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

[Lost]

Tukaj imaš seznam tistih ki sodelujejo z društvom
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85   in še seznam VSEH v SLO
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=84

[Soncy]

No sem se opogumila in eni gospe psihoterapevtki za začetek napisala mail... da vidim kakšen bo odgovor... korak za korakom... saj bo šlo ane.. zato pa so ti ljudje da pomagajo.. ne da te postrani gledajo, tako kot nekateri ki ne razumejo.. :/

[nora]

Sonchy,

Super, da si se opogumila 
Nekje sem prebrala, da je zdravilen odnos s terapevtom in ne terapija. Jaz hodim k eni krasni zenski. Sva se takoj ujeli. Je pa res, da ce se ne ujames, potem se ne mores odpret, biti tak kot si. Ze tako je vcasih tezko kaj na glas povedat. Mislm, da je cilj, da ozavestis, kaj te pahne v tako stanje, da ugotovis kaksno prtljago si privlekel s seboj in zdaj postaja pretezka. Je pa tako, da bi maraikdo to potreboval, pa nima tezav. Skode narediti ne mores, lahko si pa na daljsi rok izboljsas zivljenje.

V osrednji sloveniji je terapevtov ogromno. Je pa super hodit tedensko. In ja, zal so denarci potrebni, oziroma na koncesijo traaaaaajaaaaa. Naj me popravi kdo, ce se motim.

Jaz z veseljem delim s teboj tudi kaj bolj osebnega, ampak ne bi javno.

Srecno 

[Zenna]

Pozdravljeni, prvič se javljam, upam, da ni narobe, da kar pod to temo, saj mi je naslov pisan na kožo. Nisem še vsega prebrala, bom, ampak sedaj se mi mudi povedat svoje občutke in vas vprašat po mnenju. Najprej pa to, nikomur ne privoščim teh občutkov, ampak je pa na nek način olajšanje, da v tem nisi sam. Moja težava je, da v določenih obdobjih padem v anksioznost, vsaj sama sem si tako razložila. Pri sebi najdem simptome, ki jih pripišem usodnim boleznim in sem zato na smrt prestrašena. Letos spomladi so me prestrašila špikanja in zbadanja po trebuhu, ki najbrž niso bila nič, saj sem v momentih, ko je anksioznost popustila, sama pri sebi prav vedela, da sem telesno zdrava in bila vesela, da sem "čez", ampak te epizode so se ponavljale in se občasno še pojavijo. Pri tem nikoli ne gre za to, da bi bila sama bolečina huda, prej je neznatna in jo kar iščem, problem je strah. Strah, ko se pojavi, je grozen in me hromi - poleg groze, od katere sem prav zakrčena, tudi nimam apetita, spremlja me slabost ipd. Dosedaj sem se vedno nekako izkopala iz tega, včasih s kakšnim Persenom in so mi stvari za nazaj prav butaste, ampak nikoli ne vem, kdaj bom spet reagirala na tak izkrivljen način. Trenutno, zadnje dni oz. nekaj tednov sem večinoma ok, pojavila pa se mi je kislina oz. zgaga. Ni hudič, da se spet sprašujem, od česa je sedaj to in paniciram. Upam, da je to posledica večtedenske živčnosti in vas prosim za izkušnje, ali je to možno. In seveda da sploh to tukaj sprašujem, kaže, da nisem ravno 100% ok