generalizirana anksioznost in hud strah pred boleznimi

[Nives]

Dobra fotka pri nicku Nora
Ja, najprej je treba zase poskrbet. Za spanje, gibanje, hrano, sprostitev in zabavo.
Vem pa, kako tezko je sploh kaj od tega dosegati ob majhnem otroku. Sama sem bila prve mesece ali pol let kot zombi. Spala po par ur samo. Ce sem v enem dnevu enkrat jedla, se tusirala in umila zobe, sem ze zmagala. Tamal me je zelel vseskozi zase. Njegov idealni vecinski cas je bil, da pociva priklopljen na mojo dojko.  Jaz pa nisem imela srca ga samega puscat..da bi karkoli zase naredila. Tud v svinjaku smo v zacetku ziveli. Scasima se je pa postimalo.
Probaj cimvec zase naredit. Ce imas starse ali tasco, jih vklopi, da ti pomagajo. Jaz sem bila vecino dneva bila sama, moj je pa delal. Probaj tudi pri sebi raziskat, kaj je razlog, ki te v paniko spravlja. Vse bo se dobro

[Upanje83]

Puncka je ze 1 leto. Ce ne bo slo brez AD se ne upiraj. Bolje da ne dojis pa si ti ok. Kot da se 1 leto dojis a nisi vredu. Ce ti nisi dobro nebo niti za njo dobro. Jaz sem 4 dojila samo 4 mesece nisem imela mleka. Ostale 3 pa dojila vsako 2 leti. Ne skrbi itak otrok star 1 leto je ze vse. Jaz sem taka da ne predelujem sproti tega kar me matra in se nabere. Tudi jaz se bojim zdravil in tudi zaradi srca vecine ne smem. Lani smo v prometni izgubili kolega njegova hci je bila stara samo 4m in druga 1.5 leta. Veliko hudega sem dozivela. Vem da moram to vse predelati. Tudi jaz hodim na psihoterapijo. Ce sem full utrujena sem takoj slabji.

[nora]

Dobro jutro!

Včeraj sem se dvakrat trudila odpisat preko telefona, pa me nekaj heca. Napišem cel spis, ko pa oddam sporočilo, pa vidim samo dve ali tri besede.

No, bom pa zdajle ponovila

Upanje83, se strinjam, da je najprej treba poskrbeti zase in ne najprej za vse ostale. Zaenkrat mi je še znosno in tudi mislim, da je panika povezana predvsem s preteklimi dogodki, zato trenutno o tabletah ne razmišljam še. Mene po moje muči to, da predlogo sploh ne ugotovim, da me nekaj matra.

Nives, hvala Ja, verjetno se tule veliko ljudi strinja s tem, da bi morali zase bolje poskrbet, samo praksa nam peša Z mičkenimi je pa še malo težje. In ja, tudi moja je na začetku precej časa visela na meni. Pa nosila bi se pa... Do nedavnega ni bila preveč navdušena nad ljudmi, spi ne najbolje, hrana ni njena najljubša stran... pa še kaj bi se našlo. Sem se pa odločila, da greva s kolegico enkrat na teden zvečer na sprehod/pijačo/kvačkat. Mislim, da bo za začetek.
Dejansko od včeraj razmišljam o dejanskem razlogu za tale šmorn. Pa mislim, da bi znalo bit, da me je strah kaj bo, če se mi kaj zgodi. Kaj bo, če mala ostane brez mene? Pa razumsko dobro vem, da je take stvari brez veze razmišljat. Lahko stopiš na cesto s hiše, pa te povozi avto in te ni. Pa o tem ne razmišljaš vsak dan in ne paničariš zaradi tega.

Je pa pri meni do zdaj vedno bilo nekaj pred paniko. V prvo sem zbolela in sem se dejansko slabo počutila. In potem še strah in še slabše počutje. In zvečer, ko sem se ulegla v posteljo sem bila čisto zanič. Zjutraj pa bum - panika in na urgenco. Prsti na rokah so se mi kar zakrčili. Hiperventilacija in panični napad.
Potem je bilo vse ok do sredine prejšnjega tedna, ko me je začela mučiti prebava. Pa nisem čisto prepričana, da ni bila že to posledica psihe. In potem strahovi pred slabostjo in kako bo... Dva dni od treh smo praznovali rojstni dan moje pupe in mi je bilo kar stresno. Kako ji bo? Da ne bo zoprna, da ne bo jokala ... No, na koncu je bilo vse super. Mala srečna, mama srečna. No in nekako je šlo s paniko, do včeraj. Potem pa ni več šlo. Je pa ta vikend prinesel vsaj malo dobrih informacij in mi je malo odleglo.

Seveda me je že včeraj mučilo kako bo danes zjutraj in ko sem se zbudila za v službo sem morala takoj preverjat utrip in se mi je zazdel malo visok in sem že imela čudne misli. Pa sem kar vstala in se delala, da nič ni. In je šlo stran!

No, tako se jaz kotalim. Kako sta vidve?

Lep ponedeljek!

[Nives]

Jutro Nora
Jaz sem naspana in spočita. Rahlo me muči ena zadeva, za katero pa vem, da jo bom že ta teden uredila. Prejšnji teden sem bila en večer na plesnih, en večer na eni delavnici, enkrat pozno popoldan sestanek, pa petek s prijateljicami na pijači. Manj s sinom in mi je to zameril. Prejšnji teden je bil več z atijem in me malo zavrača. Takole to zgleda...
Zdaj bom pa ta teden precej s sinom, ker mi je to zelo važno. Uspelo mi bo, še kaj se razmigat, morda kaj prebrati, enkrat se bom dobila z eno prijateljico, verjetno bom pa manj z atijem.
Okna tudi kličejo po tem, da jih nekdo očisti. Včasih se mi zdi, da grem iz ene službe v drugo in jih ni konca. Ko se želim malo spočiti in polenariti, me pa itak kje zmanjkuje. Vsaka reč se nekje pozna.  Vse so mi pa pomembne. Potem se pa pejt...
Lep začetek tedna ti želim Nora!!

[nora]

Hvala za lepe želje!

Mene danes malce stiska v grlu (kot bi imela cmok), spet mam občutek, da bom malo več časa preživela na wc-ju . P kislina se mi vseskozi dela. Je koga tule tudi prebava matrala ob slabih dnevih? Mene kar malo v slabo voljo spravlja to čudno počutje. Vseskozi sem nekaj na pol Sem že imela misli, da bi šla do svoje zdravnice, pa vem, da spet nič ne bo in da mi bo lepo povedala, da je to tesnoba. ji včasih kar težko verjamem...

Upam, da tole mine kot je minila napetost preteklih dni in da bom vsaj po sredi malo bolje, ko grem k psihoterapevtki.

V bistvu sem trenutno v fazi, ko mi gre kar na jok zaradi vsega 

[Nives]

Nora
Bo minilo in bo vse še ok. Jaz sem tudi mela prebavne težave, ko me je dajala tesnoba. Dobro je, da hodiš na psihoterapijo, da boš počasi ugotovila, zakaj te tesnoba in panika dajeta. Pri meni so bili eni potlačeni deli moje osebnosti pa mojih čustev. Ko se to sprošča, človek kar zadiha.
Drži se!

[nora]

Veš kako komaj čakam! 

Sem že enkrat šla čez podobno in sem mislila, da sem uredila tole svojo podstreho. Pa počutje je bilo potem fenomenalno. Zdaj pa spet takole ...
Hvala za tolažbo okoli prebave! Si me res potolažila Da mi misli ne bi ušle spet kam med hujše bolezni.

Nives, res hvala!

Je kje na forumu tvoja zgodba?

[Nives]

Me veseli, ce lahko pomagam.
Moji pretekli prispevki so moja zgodba. Da bi vse v enega natlacila, bi bila cisto predolga

[nora]

Jutro

Za nekaj odtenkov sem bolje. Panika me je nazadnje v ponedeljek zjutraj. Sicer vlačim s seboj še špikanje pri srcu, pospešeno prebavo, včasih cmok v grlu. Pa včeraj zvečer so me dajali neki čudni občutki tik pred spanjem, a jih ne znam najbolje opisat. Sem že ležala v postelji in me je že začelo pobirat, ko me je spreletel kratek občutek take sproščenosti, da mi je bilo kar grozno In tako še nekajkrat, potem pa sem zaspala.

Se mi pa prvič v življenju dogaja, da verjamem, da je to "samo" tesnoba.

Lep dan želim

[Upanje83]

Jaz bila vceraj popoldan kar tesnobna in danes proti jutru. Prav cutila sem musklfiber v nogah od napetosti in nepravilnega dihanja. Sem kar svoh. Komi se privlecem v sluzbo. Hvala bogu je petek. Upam da bo okk

[gogi]

Danes je itak znižan tlak zunaj in seveda s tem povezano slabo počutje. Človek pomisli na morebitno virozo?

[nora]

Hej

Upanje83, si kaj boljše?

Gogi, ja. Včasih človek res ne ve kaj ga muči. Je bilo pa včerja pri nas toliko lepše

Miren začetek tedna vsem!

[Upanje83]

Hey. Vikend bil kar ok. Sploh nedelja. Zadnje case pa full slabo spim zaspim k top a skos se zbujam.

[nora]

Hej! 
Kako ste?

Mene spet skrbi ... resno me daje tole, da sem rahlo omoticna. Pa vceraj me je spet stiskalo v grlu. Sem spet na tem, da bi sla h zdravniku, da me malo pomiri. Je bila se katera taka mogoce omoticna in tako utrujena od dojenja in neprestanega zbujanja? In da je tole tudi fizicno lahko malo povezano? Ah ... vikend, jaz pa spet s svojimi crnimi mislimi, da je kaj hujsega ...

Vesela bom kakih vzpodbudnih besed 

[Nives]

Zivjo Nora.   
Samo tesnoba te daje in si zato omoticna ali pa je zaradi zdravil. Neprespanost, stalno zbujanje... uffff. To tudi za nekoga brez ankse ni fino, kaj sele za nas. Nujno si skusaj zrihtati kako pomoc, da se naspis in spocijes! Veliko lazje reci kot storiti, vem... Ce ne gre drugace, spi cez dan hkrati z otrokom.
Tesnobni smo, ker nekje nismo skladni sami s seboj. Vsak ima svojo dolznost skrbeti za svojo dusico in telo, ne glede na vse obveznosti, ki jih imamo.
Naredi kaj zase danes dopoldan. Se vedno lahko das otroka v vozicek in gres za 1 h na sprehod.
Soncka v tvoje srce

[Upanje83]

Hey. Tudi jaz bolj taka. Zbudila sem se ze ob 5h kljub temu da sem sla pozno spat. Krcne zile so mi spet butnile vn in me fejst boli. Takoj se cisto zasikiram in panicarim. Utrujena in nenaspana pa te cisto razumem da se ti ze blede. Sej se vsakemu

[nora]

Hvala punci! Ja, verjetno je res, da je neprespanost dokaj huda rec, tudi ce nisi tesnoben. Mah, mene je po malem bilela glava, pa se ta cudna omotica. Pride pa mine. Potem pa misli naredijo svoje.
Nives, tablet pa ne pijem.

Pa se vreme ni prav prijazno.

Hvala za soncka. Lepe besede res pobozajo 

[nora]

Dan! 
Kako ste?

Jaz sem danes malo tako tako. Po protokolu. Moja mala je bila bolna (viroza s kaslejm in smrkanjem) in ko je koncno bolje, mene nekaj zvija. Pa tudi vem zakaj. Kolegica je zbolela za trebusno virozo, mene pa je tako skrbelo za malo, ker ni jedla, pila slabo in je bila kar boga. In same misli na neko prebavno stvar pri meni povzrocijo tezave. Strah me je bilo, da ne bi mala zbolela, dehirdrirala ... Pa se moji strahovi pred slabostjo ...
Joj no. Spet malo tavam. Ampak. Od stirih zjutraj, ko me j malo zacrvocilo pa do zdaj bi se pomoje ze mogli razvit vsi znaki viroze, ce bi le ta obstajala. Verjetno to, da sem sla dvakrat na wc prakticno normalno ni ravno zaskrbljujoce? Saj me heca samo glava, ane? 

En boljsi dan, kot je moj, vam zelim 

[Regina]

nora meni se tudi zdi, da te heca glava in razmišljanje o strahu pred strahom  Saj veš, prebava se čisto spremeni v takih primerih. Mene recimo požene. Danes sem bila dogovorjena za prvo izmed 4 srečanj (velika skupina dijakov ....) in me je že od zjutraj črvičilo, imam strah pred javnim nastopanjem. Potem so mi pa sporočili, da srečanje odpade ... in črvičenja ni več  .. ja, kaj nam delajo te misli. Naravno odvajalo jaz temu pravim 

Jaz sem drugače dokaj OK 

[nora]

Regina, zivjo 
Hvala za odgovor. Tudi meni se usto dozdeva. In ja, tudi mene pozene. Ampak saj verjetno poznas tisti “kaj pa ce”  . Ta meni naredi najvec tezav. Pa se strahove hrani.
Nekako se v zadnjem casu malo tezje soocam s temi strahovi. V prvo je bilo kar okej. No, vsaj mislila sem. Pa verjetno ni bilo tako dobro, ce sem zopet tu. Sicer pridno delam na tem. Hodim na psihoterapije in pocasi prihajava s terapevtom do pravih tezav. Je vcasih kar hudo. Ampak pride pa dan, ko me takole zmelje kot danes. Prevec pozornosti posvetim telesnim obcutkom. Pa se za malo me zaskrbi. In je to to.

Me veseli, da si ti okej. Tudi jaz v splosnem sem. S padci