generalizirana anksioznost in hud strah pred boleznimi

[Anxic]

Najprej vse dobro v novem letu zelim vsem strahcem, predvsem pa tistega osebnega miru, po katerem vsi tako hrepenimo in ga iscemo kot iglo v senu nekateri bolj, drugi manj uspesno

Nora, me veseli, da si fajn! A ves, da sem jaz tudi bolje? Mislim, da so AD zaceli po mesecu in pol jemanja res delovat in me nekako spravili spet na noge. Nekako spet cutim, da postajam tisti stari jaz, pa ceprav je bil prav tisti jaz ta, ki je zabredel v vse te tezave ... Ampak ok, to se bo pa s psihoterapijo resilo, vazno, da sem zacel nekako funkcionirat in spet zivet malo manj anksiozno zivljenje brez misli na mozganski tumor vsake dve sekundi Sele zdaj, ko gledam na te pretekle 3 mesece, opazam, kako zelo izkrivljeno podobo o svetu sem imel ali pa imam, saj je vse relativno konec koncev ...

Kako si prezivela praznike potem, je slo tudi naprej tako lepo? Obljubim, da bom bolj pogosto spet gor, ampak ti prazniki so me enostavno tako okupirali, da skoraj ni blo casa mislit na kaj druzga kot zlahto, praznicne dobrote in seveda faks; izpitno se kar nenormalno hitro bliza

Se beremo!

[nora]

Hej!

Hvala lepa za lepe želje, tudi tebi vse lepo v 2015

No, krasno Super, da so se tudi pri tebi stvari postavljajo nazaj na ustaljene tire. Je lepo prebrat take stvari. Je uspeh že, da se človek zave, da blodi in da vse skupaj ni tako, kot se zdi skozi naše prestrašene oči 

Če se spomnim kako mi je bilo, ko sem svojim bližnjim povedala za diagnozo GAM ... prav težko sem spravila iz sebe. Pa ne zato, ker bi me bilo sram, ampak zato, ker enostavno nisem in nisem verjela, da je to psiha. Sem imela občutek, da vsem, ki sem jim povedala, da bom tako ali tako še enkrat mogla razložit, kaj je v resnici z menoj in da so se zdravniki zmotili Pa še grozno sem se počutila ob tem. Zdaj na situacijo gledam drugače, pa čeprav me nekaj malega simptomatike še vedno daje. Ampak ji ne posvečam preveč pozornosti. Predvsem pa me ne omejuje pri vsakdanjih stvareh, ki jih rada počnem.

Prazniki so bili pa super. En kup sprehodov in pohodov po okoljskih hribčkih, druženja z meni najljubšimi pa še polno ene dobre hrane. Ja, končno se mi je vrnil apetit in sem jedla, jedla, jedla

Srečno med izpiti, pa čimmanj projekcij bolezni na tvoje telo ti želim

[nora]

Hoj!

No pa so me ujeli spet eni čudni dnevi. Me spet skrbi. Sem na antibiotikih pa me obhajajo čudne misli. Pa noge me spet hecajo. Verjetno, ker se obremenjujem. Ne vem ... Pa spet kaj pa če ... začelo se je z mislijo,da kaj pa če bi bila res bolna, ali bi se mi ob vnetju stanje poslabšalo in sem se začela opazovat 

Pa še zdi se mi, da sem sama s seboj. Pa mami me razume. Njej pa tudi ne morem težit. Oostali, ki vejo kaj se mi dogaja me razumejo, saj vem da me, ampak odkar je moje počutje bolje, se mi zdi, da nikogar kaj dosti ne gane. Verjetno pač mislijo, da sem krasno, obremenjevat pa jih nočem preveč. Vem, da ima vsak svoje težave. Mah najbrš so dnevi čudni. Pa to da sem popoldneve prejšnega tedna preživela bolj notri, mi tudi zagotovo ni koristilo.

En rahlo prestrašen pozdrav,

nora 

[tinna25]

Nora, kaj se ti dogaja z nogami? Res me zanima? Tudi sama sem hipohonder, neizmeren strah pred boleznijo, vsak simptom takoj poberem. Tudi mene hecajo noge ....

[nora]

Hej, tinna25 

Oprosti za malo pozen odgovor.

Moje noge nekako čudno brnijo. Kot, da bi od znotraj bile nekako nemirne. Če napnem mišice pa je ok. Tudi če hodim oziroma se gibljem je dobro. Težava nastane, ko sem pri miru. Ponoči je dobro.

Nadležna tale bolezenska, ane?

Kako si ti?

LP, nora 

[tinna25]

Mene tudi moti, ko se uležem. Ponoči in ko hodim sem tudi jaz ok.

Joj joj, res smo si bogi ....ampak moj "mož" pravi, da prav, da se mi nekaj dogaja, vsaj vem, da sem živa .

[antonieta]

meni se je zgodilo, da sem simptom (bolečine pod rebri) imela par mesecev... vseskozi sem možganom dopovedovala, da je psiha.... in kaj se mi zgodi: rečem en dan: dej mam pa tega sost, dej grem pa h dohtarju... bolečina nek dan v trenutku mine in se pojavi drug simtpm: srček prične poskakovat. tri tedne sem že brez bolečin, ki je bila prej neprestana... in tri tedne mi v prsih srček dela pavze... mislim... zdaj čakam da mine to poskakovanje in da se pojavi nekaj tretjega....

[nora]

Tinna25,

Sem spregledala tvoj post  Pa dobivam obvestila na mail ... Oprosti.
Hm, se tebi z nogami isto dogaja? Tudi vibrirajo? Ali kaj drugega?

Antonieta,

Ja, tudi bolečine obvlada tale anksa. Jaz še zdaj težko verjemem, da meni to dejansko psiha dela.

Nora je tale naša glava včasih.

Punci, bodita lepo, pa oglasita se še kaj 

[tinna25]

iskreno nimam pojma kaj delajo. bolj imam feeling, da mi mišice trzajo. Saj ne vem več.

Tudi jaz se nenehno sprašujem kaj, če to ni anksioznost? Čisto začaran krog.

[nora]

Hojla!

Kako že? After the sunshine, there's gotta be some little rain sometimes ...
Srce malček nori, tresem se občasno in sem že nekaj dni precej nemirna. Kot bi imela tremo, a samo fizične simptome. Pa spet želodec in noge. Očitno nekaj ne počnem najbolje. Blah.

Sem bila pa zdaj precej dolgo skoraj popolnoma ok. Nogice včasih še malo nagajajo, ampak je šlo popolnoma lepo, brez hujših izpadov. Zdaj nekaj dni pa spet skrbi na kvadrat, bolezni gor, bolezni dol. Googlam ne več o simptomih. Težko je take dni normalno preživet. Sem pa bistveno bolje kot lani, ko tudi funkcionirala nisem. Zdaj vse teče normalno, le strahci se me držijo. Realno vem, da je to psiha in da bo vse ok.

LP vsem,

Nora

[nora]

Zdravo družba!

Pa sem dobila titulo "povratnik". Vsaj dozdeva se mi ...

V tem času, ko nisem bila aktivna, se je zgodila kar precej novega. Še kar nekaj časa sem obiskovala psihoterapijo in šele, ko sva obe s terapevtko ugotovili, da je praktično ne potrebujem več, sem jo počasi nehala obiskovat. Tablet nikoli nisem več jemala.
 V tem času sem postala tudi mamica in moje misli so bile pretežno usmerjene v otroka. Zdaj, ko pa dete ne potrebuje mamice več toliko, pa sem se prvič srečala s paničnim napadom. Razumem, da nisem imela ravno veliko časa zase ipd in da vse neprespane noči telesu ne delajo usluge. Pa sem nekako vse skupaj lepo prebrodila, kljub temu, da sm se med napadom skoraj res prepričala, da bom umrla.
No do nekaj dni nazaj je bilo spet vse ok. Potem pa je udarilo. Boleti me je začelo pd desno stranjo reber Ob vdihu in premikanju. Spet strah, da sem bolna! Jetra, žolč, slepič ... ni da ni. Pridružilo se je tiščanje v grlu, želodcu, slabost, petkrat na dan na wc ... vse tako, kot je bilo par let nazaj
Danes grem k osebni se pokazat. da bom mirna. Vsi goorijo, da sem se zaležala, oziroma se pretegnila, ker prenašam dete z desetimi kilogrami in da me prebava heca, ker me heca psiha. Mene pa je na smrt strah. Sploh ne vem česa. Da se mi kaj zgodi, da dete ostane brez mame ... ne vem ugibam.
Kot dodatek se mi dozdeva, da se me prijemlje nek nepojasnjen strah pred slabostjo in bruhanjem. Sicer se mi dozdeva, da zato, ker sem med nosečnostjo imela zaradi prehlada in zamašenega ušesa hudo vrtoglavico in sem bruhala kar nekaj dni vsakič, ko sem premaknila glavo Groza.

Če se komu ljubi in je tu, naj napiše kaj vzpodbudnega

[nora]

Hej.

Danes imam hudo slab dan. Panika že tretjič. Je pa to dokaj nova izkušnja zame. Srce mi nori, ne morem jest. Čakamme eno leto stara naporna deklica. Jaz pa komaj živim.
Strah me je. Strah me je, da je nekaj narobe z mano. Strah me je simptomov. Strah. Strah. Strah.
Skrbi me za pupo, skrbi me, ker nic ni od mene danes. Skrbi me vse.

Prosim za kake fajn besede. Meni se zdi, da me bo kr pobralo.

[Upanje83]

Pozdravljena. Tudi sama se borim z izgorelostjo strahovi ankso. Bojim se bolezni vsi fizicni znaki me prestrasijo. Kako si ti? Kaj novega.lp

[nora]

Hej, upanje 83!

Danes katastrofalno. Trije panicni napadi eden za drugim. Strah spet, da bom umrla. Pa se panicar se cisto na novo. Me se nikoli ni panicni napad do priblizno meseca nazaj.
Na jok mi gre. Tesko sprejmem, da je to panika. Vseskozi spet “kaj pa ce”.

Pa se enkup skrbi povezanih z otrockom.

Kako si ti?

[Upanje83]

Jaz ko gledam za nazaj sem imela kar nekaj panicnih drugace sem se kar drzala. Po 4 porodniski sem sla nazaj v intenzivo nocne celodnevne nagledala se vsega plus utrujenost nenaspanost in me je samo odrezalo. Prvic u zivljenju mam antidepresiv. Na zacetku sem si pomagala z helexom in dominorjem. Trajalo je dolgo da je AD prijel in full stranskih. Sedaj sem povisala dozo in spet bolijo misice noge hrbet mrazi me. Danes me kar neki grabi na momente. Se moj sel na fuzbal in nisem rada sama. Pa se tamala naporna 18 mesecev povsod jo je dosti.

[Upanje83]

Da ti se tukaj odgovorim. Imas kaj za pomiritev?kot si sama napisala gre za strah. Panicni napadi so hudi. Moramo pa se zavedati da nam nic ne morejo. Bolj se borimo z njimi slabse je. Si pribala z kaksno tehniko dihanja. Meni ponagajo tudi afirmacije. Sama sebi v ogledalalo ponavljam Vse je v redu. Danes tudi jaz cudna in zalostna. Jokala kot dez. Drzi se. Vse bo ok

[nora]

Hej!

Nekam je sel ves tekst, ki sem ga spisala.
Trenutno sem ok. Sem predihala. Nimam nic. Dojim, pa tako ali tako ne smem. Pa itak se bojim zdravil. Sem rabila pogum ze za ad nekaj let nazaj.
Dozdeva se mi kaj je krivo za trenutno stanje. Prometna nesreca soseda, ki je pustila precej posledic, prijateljica se je 14 dni borila za zivljenje otrocka, spim slabo, moja enoletnica pa ziva in naporna za znoret. In vedno me pokoplje, ko je vse hudo mimo. Pa se trebusne tezave sem imela. In sem si sevede se strah pred slabostjo navlekla.
Je bilo pa danes grozno. Sem se ze na pol poslavljala.
Imam trisov cd. Hvala za opomin. Bom zvecer poslusala. Dihala.
Danes sem res prestrasena. Ze en mesec nazaj je bilo hudo. Sem pristala na urgenci. Hiperventilacija ob panicnem napadu.
Tolazim se, da sem enkrat pospravil stvari in jih se enkrat pac bom. Sem pa ze zmenjena s svojo bivso psihoterapevtko. Upam, da sem na pravi poti ...

[nora]

No, pa se s sluzbo sem zacela 14 dni nazaj.
Pa saj se slisi vse logicno ... pa vseeno se kljub vsem dogodkom ne zgodi takole vsakemu cloveku. Upam, da me ne zamelje spet v zacaran krog te smotane ankse.

Pa lep pozdrav vsem!

[Upanje83]

Uff ja cisto prevec vsega. Vem kako je. Meni je na urgenci enkrat rekel da kljub dojenju 1 Helex ne bo nic skodil. Meni je zelo pomagal Dominor. Je naravn. Uzames zv 3h pred spanjem. Ko je hudo prvih 10 dni 1 zj in 1 zv. Utrujenost naredi svoje nespanje tudi. Pojacata ankso.

[nora]

Pomije se mi je res samo prevec stvari nabralo. Pa zdaj se dejansko vse postavlja na dobre tire, mene pa zdaj mece. Ne vem no. Nekako sploh ne dojamem, ko me zacne telo opzarjat. Ronem z glavo skozi zid. Pa se obremenjujem se mnogo prevec zaradi pupe. Podrta ji pa itak ne koristim. Pa se dva dni smo praznovali cez vikend. Me je verjetno se zato skrbelo.
Bom prebrala okoli dominorja in dojenja. Hvala!
Upam, da si ti bolje? Kako zvozis vse? Intenziva je ze tako naporna. Sploh za take kot sem jaz.