Anksioznost

[benzino]

Zdravo, Sem nov na tem forumu in bi rad delil z vami mojo izkušnjo oz. problem.
Pred meseci sem dobil diagnozo Anksioznost. Sam sem takoj ukrepal in začel migati, dobil sem tudi AD-je(asentro), ki mislim da mi zelo pomagajo. Moram reči da je z vsakim dnevom stanje boljše in vedno več spoznavam moje telo in reakcije. Moram pa reči da imam še vedno problem ki se tiče mišljenja... čakanja kdaj bo spet kakšen panični napad. Težko preusmerim misli takrat ko zaznam da nekaj ne štima.
Vem da ta bolezen ni strašna vendar vseen me vsake toliko časa spomni da kao nekaj z mano ni dobro. Prosim za kakšen nasvet vas ki ste tu na forumu že ˝veterani˝

[antonieta]

Bolezen res ni strašna... za druge. Za tistega ki pa pade v njen oklep... je pa kar huda. Mene kar precej ovira..  in težko je drugim dopovedat  saj še večina smatra sa sprememba duševnega stanja ni bolezen. Tudi jaz sm se zatekla v šport...  pomaga. 

[Maycha]

Dobrodošel, benzino  ,

bojuješ se s klasičnimi znaki tesnobe. Omenjaš tako imenovano anticipatorno anksioznost, ki je značilna za pričakovanje ponovitve paničnega napada oziroma bolje rečeno za pričakovanje ponovitve paničnega napada v situacijah, v katerih predvidevamo, da bi se lahko zgodil. Preusmerjanje misli je tek na dolge proge, ki zahteva ogromno treninga. Tehnik za učenje tega je veliko. Nekateri uporabijo vizualizacijo, drugi npr. štetje nazaj od 100 do 7, tretji se osredotočijo zgolj na dihanje itd. ... Pomembno je vložiti vse moči, da si sugeriraš v mislih same pozitivne stavke, kar je takrat, ko te prime panika zelo težko, ampak ni neizvedljivo. Z vajo gre. Predvsem pa je pomembno nekaj: da se ne izogibaš situacij, za katere meniš, da bi lahko sprožile napad. Soočanje s strahom je ena najboljših tehnik za zmanjšanje strahu pred napadom. Svetujem ti, da si tudi prebereš kakšno knjigo, priročnik ali članek o anksioznosti in paničnih napadih, da boš slednje še bolje razumel. Govorim iz lastnih izkušenj, saj imam identične težave. Ta strah pred napadi me zelo ovira in moti moje vsakdanje življenje, ampak z vsakim dnem smo močnejši, ker spoznamo, da zmoremo, čeprav mislimo, da ne.

Ja, lepo si napisal "veterani" ...no, jaz sem ena izmed teh veteranov, predvsem kar se tiče panike. No, da ne pozabim - verjetno to tako ali tako veš, da panični napadi niso nevarni, niso življenjsko ogrožajoči, od njih se ti ne bo zmešalo in ne boš umrl. Tako da razmisli, kaj pravzaprav vzdržuje to tvojo tesnobo - predvsem bodi pozoren kakšne misli se ti pojavijo, ko začutiš paniko.

Lep pozdrav in drži se. Vse bo dobro. 

[moja53]

Pozdravljeni!
Tudi jaz sem se srečala s paničnim napadom in posledično s strahom pred ponovnimi napadi, strahom da ne bom zdržala in da se mi bo zmešalo, strah me je bilo trgovin, avta, sprehodov... Skratka mislila sem, da je konec z mano in da me bojo lahko odpeljali samo še na psihiatrijo.;Prvi panični napad je bil pred dobrim mesecem. Ker imam raje alternativo, sem se naročila na eft tehniko, k sreči sem bila naslednji dan na vrsti, drugače ne vem kaj bi bilo...tisti občutek tesnobe in teže na prsih, strah... Po enourni terapiji sem se počutila za polovico boljše kar se tiče tesnobe. Po tem sem vsak dan doma tapkala za določeno težavo ali občutek, ki me je moril. Prisilila sem se, da sem se s strahovi soočala, pred tem sem jih pretapkala in je šlo. Ne zlahka, vendar počasi in vztrajno, z veliko blažjimi simptomi kot če nebi tapkala. Danes je počutje mnogo boljše, brez strahu in lahko rečem da z veseljem grem v trgovine, na sprehod, v avtu mi je še neprijetno, vendar tudi to pride na vrsto. Vse to so bili kraji, kjer se mi je vrtelo, me je oblivala vročica, sem se tresla... Ob soočanju je tudi prišlo do tega, vendar sem simptom kar hitro odmislila in šla naprej. Nekako tako, kot bi zamenjala diapozitiv.
Vem, da me čaka se dolga pot, saj nikakor še nisem v redu. Sem pa toliko bolje, da lahko normalno živim, da me ni strah novega napada panike in da se tudi tesnoba zmanjšuje. Eft redno uporabljam vsak dan, pri terapevtki sem imela do sedaj dve terapiji, hodila bom še naprej.
_
Vsekakor to metodo priporočam, jaz sem bila skeptična in sem si mislila saj nimam veliko zgubiti. Že po prvi uri sem se počutila bolje in se otresla stvari, ki so me leta morile, pa se tega nisem niti zavedala.
Vsekakor se je treba s strahovi soočiti, ne se jim izogibati, zgoditi se vam ne more nič! Pa vzemite si čas zase...

Lp

[Bell]

Živjo

Kaj mislite na hipnoterapijo glede anksioznosti?