kaj ? kam?

[fagot]

Pozdravljeni
veliko imam za napisat , veliko ne bom napisal
pred več kot dvema letoma sem po končanju zveze po več mesecih odšel do Dr. Marušiča, vključil sem se v neko mednarodno raziskavo o depresiji, predpisal mi je Cipralex, ki sem ga jemal približno štiri mesece. Tam sem odgovarjal na neke ankete, bistva mojih problemov pa se nismo dotaknili...
Že od otroštva me muči kaj početi v življenju, nikoli nisem imel  hobijev, veliko sem si želel ostalo je pri idejah željah... Ne vem ali sem bil tako vzgojen vendar za večino želja je bil ne , oz ni bilo sredstev... vzorec
cela zgodba je predolga in ne bi rad da jo kdo prepozna....

ta občutek notranje tesnobe, negotovosti , bluzenja me je pripeljalo do sem kjer sem zdaj
v službi katera me ne veseli , samo preživetje
kako rad bi letel. plesal. se smejal, imel prijatelje ki bi mi znali prisluhnit.. No in zdaj sem spet sam. Konec še ene zveze, misli nanjo prebujanje ponoči, bitje srca

A mi kdo lahko  pomaga ven iz tega ? Življenje mi polzi iz rok , vsak trenutek , ki bi ga mogel uživati ga ne morem, vsega si želim da bi bilo čimprej konec , tudi tega pisanja. Koncentracija mi peša, po glavi se mi vrtijo ljubezenske pesmi , ki jih ne morem spravit ven. koliko stvari sem že zaj**al, manjka mi samozavesti, energije. Čas pa mineva

[Lost]

A mi kdo lahko  pomaga ven iz tega ? Življenje mi polzi iz rok , vsak trenutek , ki bi ga mogel uživati ga ne morem, vsega si želim da bi bilo čimprej konec , tudi tega pisanja. Koncentracija mi peša, po glavi se mi vrtijo ljubezenske pesmi , ki jih ne morem spravit ven. koliko stvari sem že zaj**al, manjka mi samozavesti, energije. Čas pa mineva

Ja ta clovek si TI. Ce bos bral nase pripovedi na forumu bos videl da je edina resitev iz tega kroga
da poiscemo strokovno pomoc in si vzamemo cas ZASE. Sam sem se zacel bistva svojih problemov
dotikati ko sem jih SPREJEL ZA SVOJE PROBLEME. Dokler sem bezal pred njimi, so me nenehno lovili.
Sedaj pa korak za korako resujem problem za problemom. Se vedno so dnevi, ko ne vem kaj bi sam
s sabo, se sprasujem ali sem na pravi poti ?

.......kako rad bi letel. plesal. se smejal, imel prijatelje ki bi mi znali prisluhnit..

Vse to se pride....tudi sam na zacetku nisem verjel temu, samo UPANJE je bilo.....
"PONOVI vajo, ki si jo imel pred dvema letoma.....imas ze nekaj izkusenj....veliko
jih bos nasel na forumu.....ce pa se bos "izgubil" bomo skusali z nasveti najti pot.

[alexx]

Težko, da bi te kdo prepoznal.   Vsaj polovici(ali več) tu gor je ta zgodba domača in velja tudi za njih. Saj tudi jaz ne znam uživati življenja...a se trudim. In včasih mi celo uspe. Ostalo je napisal Lost. Se mi pa zdi, da je to tudi bolezen tega časa. Koliko ljudi se pa zna sprostiti, če kakega ne rukne na ex.
Saj smo narod ki ljubi alko...menda. Pa ne zato ker je tako doooooooober po okusu...ampak za to, da nam malo odpusti zavore.

Dr.Marušič je menda bil kar dober psihiater...a bolezen je terjala svoje. Res škoda, da ga ni več. Se mi pa tudi zdi, da dober psihoterapevt (ne nujno psihiater), zna pomagati.

Srečno!

[Bogica]

Po napisanem sodeč bi bilo zelo dobro, da bi začel obiskovati psihoterapevta.
Le nekdo, ki mu boš čisto zaupal ti lahko pomaga rešiti nastale težave in najbolje je,
da je to strokovna oseba.
Sicer ti ob tem morda lahko pomagajo antidepresivi, ki pa so lahko le opora.

Situacija morda ni tako težka kot izgleda, le lotiti se je moraš na pravi način.
Trenutno zveniš kar brezupno zato je najbolje, da se reševanja situacije lotiš
čimprej.
Pot ni lahko rezultati pa so lahko čudoviti.....

Imej se!

B

[OLJA]

Fagot po imenu sodeč bi rekla da imaš rad glasbo. Ja tu na tem forumu se vsi z nekimi problemi ukvarjamo, a smo si v veliko pomoč. Prav je da si si poiskal strokovno pomoč kot pravi Bogica, le oseba kateri zaupaš ti lahko pomaga.  Ker pa si se odločil da se družiš tudi z nami te bomo vsi vspodbujali in boš videl tudi nasmejali te bomo ! 

[Arwen]

kot pravi Lost - ta oseba si TI   

... Življenje mi polzi iz rok...

in samo ti lahko temu stanju rečeš stop - prvi korak je bilo tole javljanje, naslednji naj bo obisk osebnega zdravnika, nato strokovnjaka, ... pridruži se skupini za samopomoč, pridi na novoletno srečanje, udeleži se bowlinga.... in počasi, korak za korakom prideš do tega:

kako rad bi letel. plesal. se smejal, imel prijatelje ki bi mi znali prisluhnit..

Kar se pa prepoznavnosti tiče - vsaka zgodba je res poglavje zase in unikatna, a prav vse imajo toliko medsebojne podobnosti, da je težko izluščiti iz vsega res konkretno osebo... poveš pa pač toliko, kot se sam odločiš.

Objem 
Arwen

[Starlight]

pozdravljen...

po napisanem sodec ti manjka osebne motivacije...so stvari ki si jih zelis poceti vendar nimas energije... prva naloga je, da se cimprej izkopljes iz tega tesnobnega stanja ki ze meji na depresijo s tem da si pomagas s pogovori (terapevt), skupine za samopomoc, branje knjig, relaksacije,...in potem ko bos malce boljsi zacni po majhnih korakih (lahko tudi misjih) uresnicevat stvari ki te veselijo...za zacetek pojdi na manjsi hrib ki ti je bil prej nedostopen oz nisi imel v mislih da ga lahko premagas...ko bos dosegel prvi napredek ti bo ostalo slo precej lazje od rok,...dobis bos dovolj elana da bos uresniceval svoje sanje... ce ti ne uspe samemu, prosi za pomoc prijatelja...ce jih nimas..jih bos spoznal preko drustev, foruma...smo vsi samo strahci...eni vecji eni manjsi..in razumemo cloveka v stiski...

tako da le pogumno...

[She_]

Fagot, kakšne hobije bi pa imel ?
Mogoče se najde kakšen tak "manjši", oz. tak ki ga lahko lažje realiziraš.. Tako malo, za začetek..
Nekaj sem ujela o pisanju pesmi.. Ej, jaz sem zadnjič vzela list papirja in začela risat.. Pa sem totalen antitalent, še recimo hiše ne znam narisat, kaj šele človeka   

V glaaavnem, vzamem jaz svinčnik pa nekaj packam.. In mi je kar ratalo 
In zdaj rišem vsake kvatre, da se takrat ko sem doma ne predajam samo blesavi depresiji...
Sem pač najprej nekaj kracala, itak me noben ne gleda.. Mogoče pa sčasoma ratam picaso, kaj pa veš 

Na internetu je kar nekaj strani, kamor se lahko vključiš pa pišeš prozo ali poezijo..
Lahko začneš svoj blog...
Vzameš fotkiča in greš malo poslikat...
Lahko se vključiš v kakšna društva...
Greš v knjižnico in si sposodiš psihološke knjige...

Lej, sveto pravilo - začni pri majhni stvareh, ki jih delaš npr. enkrat na teden. ampak moraš bit pa dosleden pri tem. Pomanjkanje motivacije se vleče že celo moje življenje (tudi pri nas je bil vedno en "ne", ko sem hotela imet hobije... ne vem, zakaj), ampak se da !
Zaposli si misli z nečim, pojdi ven, poslušaj glasbo.. Še posebej če si ravno iz zveze, da si malo zaposliš misli.

A če ti kdo pomaga priti iz tega ? No panic. Smo tukaj zate, ti nas samo malo vodi, da vemo v katero stran brcamo  Drži se !

[nevelin]

topel objem dušca zgubljena

ni vse tako črno kot  ti vidiš trenutno svet,lahko ti povem da sem se najdla v tvojih besedah in
te res razumem....nedolgo nazaj sem se tudi jaz ubadala s podobnimi vprašanji,se zapirala med
4 stene,jokala,psihirala samo sebe.....to  ne pelje nikamor,je kot začaran krog,povrhu vsega pa imam zravn sebe 11-mesečnega fantka,ki me potrebuje,zdravo nasmejano!!!in sem se naučila smejat.....spet!!
je težko,trnova pot bi lahko rekla........samo se splača,vrjemi mi
samo dojet moraš,da si čudovita oseba,spoštovat se moraš začet,uživat vsak trenutek življenja!!
pa glede ljubezni....mene je fant zapustil z otročkm,uniču me je kot žensko,kot mamico...3 najhujše mesece v življenju sem se ubadala s tem....nikol več!!!  se ne splača vrjemi mi
je bolše da si sam kot pa da trpiš za vsako novo zvezo ki se ne obnese
vidim da si tak 'ranljivček'kot jaz
lahko ti samo rečem drži glavo pokonci in ne obupaj,tudi ti se boš našel,mogoč boš rabil več časa,samo vedi da se splača.....tudi zate raste rožica polna sreče.....

lep dan

[fagot]

pozdravljeni,
 kot sem napisal je še veliko stvari za povedat, sicer grem ven, športam
kje bi našel dobrega psihotrapevta?
lp

[fagot]

halo
bi prosil za nasvet, katerega psihoterapevta mi svetujete?

[alexx]

Najbrž zato ni odgovora, ker ni univerzalnega odgovora. Poglej si temo  http://www.index.hr/vijesti/clanak/lazni-njemacki-kirurg-zavrsio-u-zatvoru-nakon-190-obavljenih-operacija/410598.aspx

Zdi se mi, da so do sedaj najbolj pohvaljeni dr. Rebolj, dr. Blinčeva, dr.Ilinova...meni je všeč Mrevlje...če prav ni vsem.  Psihiater sicer ni nujno tudi psihoterapevt...a tako lahko ubiješ dve muhi na mah.

[fagot]

peklenska noč je za mano
zaspal ob 11 30 zbudil ob 00 15 in tako še ne vem kolikokrat prebudil, cel prepoten, sanjal o njej
zjutraj komaj vstal v to mrzlo jutro
bojim se da vedno bolj padam , doma vsi samo gledajo in so tiho...
na poti domov sem poskusil jokati pa ni šlo , sem parkrat zakričal naglas , vendar čutim da bi lahko še bolj na glas, čutim blokado v sebi...... za vse moje početje

[pupika]

na prvi strani foruma so napisani tudi psihiatri, psihoterapevti..in njihove predstavitve.
Jaz sem svojo terapevtko tako našla, in danes vem, da če bi jo našla prej ne bi bilo potrebe jemati AD.
zato ne odlašaj, da ti bo tako hudo, da boš videl okoli sebe vse črno

[lila]

Čeprav imamo še vedno predsodke glede psihiatrov, pa jaz vem da meni brez psihiatra nebi uspelo. Samo moraš se mu odpret, pa mu povedat tudi  vse kar te teži, tudi če se ti to zdi trapasto. Meni je rekel da nobena stvar ni trapasta, če imam pa z njo probleme. Je pa res, da me je spravila iz tira čisto brezvezna stvar, če danes gledam 3 do 4 leta nazaj. Ampak tako to je. Važno je, da verjameš in da slišiš nas, ki nam je kar uspelo-malo antidepresivi, največ pa volja,  zavedanje da je življenje prekratko, da bi čepel v eni luknji, zato začni verjeti da se da in tukaj na forumu najdeš kar nekaj ljudi ki vidijo stvari lepše.