ko ljudje ne razumejo /kako dopovedat ljudem?

[sabina]

spet sama. en frend je pri men a ta ima sam depresijo tako da mi ne more dosti pomagat. sedi ob meni in nic ne rece. prebrala sem clanek na zadovoljna.si Ste depresivni?

Depresija ni posledica človekove šibkosti in je ni moč premagati samo z močno voljo.

ko se trudim pa ne gre... drugi ljudje znanci pa tega ne razumejo!kako jim dopovedat? kako jim dopovedat da bi se rada spremenila a se ne morem??

pomemben odnos, ki ga vzpostavita terapevt in klient. Lahko bi rekli, da je odnos tisti, ki zdravi in ne metoda.

pa odnos ki je pomemben, zaupanje. in najhuje je da ko si depresiven ti nihce ne stoji ob strani in to me najbolj na dno spravi. kako dopovedat ljudem da jih potrebujem? prosila sem nesteto ljudi naj mi stojijo ob strani saj za 15 min na teden pa niso hoteli. in jaz razumem to kot zavracanje. jim pac ne pomenim sem jim odvec in s tem nimam cloveske vrednosti in se ne cenim ker to ne naredijo za mene. drugega nimam. starsev nimam tako da je kot je. potem sem jezna na njih. ne da se jim dopovedat da bi samo 15 min njihove navzocnosti pomagalo ker bi se bolj cenila kot clovek in videla da nekomu pomenim nekaj in postala bolse volje. kaki prasci so ljudje. trenutno res sovrazim vse.

[Dečko]

Zdravo Sabina!

Tisti kateri to ni dal skozi oz. se ne bojuje s tem, dam roko v ogenj ne razume našega stanja v kakšnem smo in nam tudi nekako ne zna pomagati.
Meni so na začetku govorili, da sem nor, da si stvari namišljam, da se mi ne ljubi delati, da se mi ne ljubi iti ven, itd., ampak jaz resnično nisem bil zmožen narediti enega koraka še v stanovanju kaj šele drugje.

Lej draga Sabina imaš tukaj nas, ki te razumemo, skušamo razumeti kako ti je, piši, daj dušo iz sebe, pa bo lažje. Trudili se bomo da ti bomo pomagali tako kot smo že marsikomu.

Drži se in ne obupaj! 

[Kristy]

Oj Sabina,

Jaz te razumem kako se počutiš-tvoj tekst je, kot, da bi ga jaz pisala...tudi jaz nimam nikogar, ki bi mi stal ob strani (imam sicer starše, sestro, sam moji problemi jim pokvarijo dan, tako, da se jih niti ne upam obremenjevati)....in ostali...vse je nekam površinsko....3 besede in konc....se že kako izognejo....sam, da je njim fanj....al pa je tako, da me kontaktirajo samo, ko imajo sami probleme, ko bi pa jaz nekoga rabila, pa ni časa, beri: jim ni do tega, da bi me poslušali, da bi si kvarili dan z mojimi teženji.
In potem čakam tisto sredo, da se za 70 EUR vsaj psihinji izpovem...in zdej sam čakam, da bom en dan šla še njej na jetra... se mi zdi, da je bila zadnjič prav znervirana, ko sva končali.

oprosti...nič preveč vzpodbuden post .... edino to ti lahko zagotovim, da te 100% razumem ...

...pa to....da ko ti je hudo za znort...pridi sem, na forum....več ali manj se vedno kdo najde in kaj odpiše....

aja, pa to, da pridi na skupino za samopomoč, pa boš koga spoznala in ne boš več tako sama...

[Lost]

Siti lačnemu ne verjame.....to velja tudi za depresijo. To da si zalosten in brezvoljen se nekako razumejo
ker so tudi oni vcasih, samo le nekaj ur ali kaksne dan. Tezje pa razumejo nase strahove, zalost ki traja dneve, nemoc, beg....izogibanje......Sam sem na zacetku samo z voljo  brez zdravil in na silo hotel odgnati depro, samo je bila mocnejsa. Ko je kemija koliko toliko uravnovesila stanej v mozganih
sem sele videl v kaksnem razsulu sem. Okolici niti nisem poskusal razlagati ker me je bilo sram bolezni
in...ker se sam nisem razumel kaj se dogaja. LE tu na forumu sem nasel ljudi KI so me razumeli in pomagali
da sem bolj spoznaval svojo bolezen.

pomemben odnos, ki ga vzpostavita terapevt in klient. Lahko bi rekli, da je odnos tisti, ki zdravi in ne metoda.

Sam sem rabil skoraj leto da sem 100% zacel zaupati terapevtu. Ker zaradi vsega kar sem dozivel
sem izgubil zaupanje v vse in predvsev vase. Z pomocjo terapevtke in foruma sem pocasi zacenjal
dobivati zaupanje najprej vanje...potem terapevtko in sele na koncu vase. ZAto.....ne isci pomoc
tam kjer te ne morejo ali nocejo razumeti. DObila jo bos tu.....in pri terapevtu.

[sabina]

Hvala vam za odgovore! Kristy prav nic nisi tecna sama vem kako je in te razumem! IN ja Lost sit lačnemu ne verjame točno tako. ter dečko kot praviš tisti ki niso šli skozi to ne razumejo in res je.
Hvala vsem za suport. res sem zelo vesela da nisem sama v vsem tem dreku. zdi se mi kot da bi mi govorili drug jezik kot oni drugi ki so up.. nedepresivci...
Kristy prav nic nisi tecna in ce bos kdaj rabila pogovor sem tu.

[Kristy]

Hvala  ... velja tudi zate !

Meni pa se zdi, da ne, da ne razumejo, temveč nočejo razumeti....nočejo se poglobiti v pogovor, nočejo se postaviti v tujo kožo....ker je to pretežko, zahteva preveč energije.... in kar je še huje, nočejo niti poslušati....se pravi: samo poslušati, sej sama nikoli ne zahtevam nobene rešitve, ne vprašam zanjo...ogromno bi mi pomenilo, samo, da bi me poslušali....ampak zares poslušali, ne tako - skozi eno uho notri, skozi drugo vem....pa ajd, naprej....ja, in to je že preveč...in pol valjda res dobiš filling, da ni nikomur mar zate.....pri meni je bilo v nekih momentih tako, da sem pomislila, da kaj, ko bi bila resnično hudo bolna....da bi morala v bolnico(ne psih.)....a bi bilo potem kaj drugače, bi me potem poslušali, bi se zamislili kaj jim hočem dopovedati ?
Ne vem... tale še predobro drži: "Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal". Sam kaj, ko kadar si v riti, si sam ne moreš pomagati.....pa smo spet tam....

[Latifa]

Hello Sabina,
Se strinjam z Dečkotom, kdor ni dal tega skozi, ne more vedet. Iz lastnih izkušenj ti povem, da tudi jaz nisem razumela. Pred prbl. dvema mesecama, ko mi še nič ni bilo, sem že v ta stoto (priznam, da mi je bilo včasih odveč - se kesam) poslušala zelo ljubo osebo, ki je imela/ima anksioznost, pa s poslušanjem načeloma nisem imela težav, razumela pa nisem - žal. Ni mi bilo jasno, kako se lahko vsega boji, stvari ki mi jih je govorila... tema, nisem in nisem mogla razumet, kje pravzaprav je težava.

No, zdej razumem 

Vendar boš, tako kot jaz tule našla toliko podpore in razumevanja, pa če potrkaš še na kakšna vrata strokovnjaka, ni vrag, da ti ne uspe.

Srečno, pa en objem ti pošiljam

[NewBorn]

Tudi jaz imam trenutno malce težav s tem, da me ljubljena oseba ne razume. Imava se zelo radi, naredili bi vse druga za drugo..ampak, ona misli, da je to dovolj, če imaš nekoga tako rad..da se bodo "težave" že rešile..
Ko ji začnem govoriti, kako se počutim..opisovat svoje strahove..ne razume, kako globoko to "leži" v meni..kako padam v začaran krog..v bistvu se že vrtim v njem 5 let..in vsak dan je vse huje..
In pol me vpraša, kako mi lahko pomaga, ji pravim, da mi ne more - sama si moram! Lahko mi pa stoji ob strani! In je malce žalostna zarad tega..takoj začne govorit o svojih čustvih do mene..a mene ne "sliši"..
Mene pa to na nek način odriva stran od nadaljnega pogovora..bojim se, da bi se zarad tega začela oddaljevat..da bi najina komunikacija počasi "zbledela"..tega pa nočem!
Sem se odločila, da bom še vse 1x napisala na papir in ji dala za prebrat..če bo hotela, bi tudi rada, da gre z mano 1x na srečanje skupine..da vidi, kak je to, ko te zgrabi panika/strah..ko se treseš..celo telo ti vibrira..tišči v prsih..ne moreš dihat..in pol, ko opaziš, da to nekdo vidi, je še huje..

Bi prosila za kak nasvet..na kak način naj se pogovorim z njo?
Ker ona je zaenkrat edina, s katero se želim pogovarjat o tem. Zato si tudi tako močno želim, da bi me razumela. Ker se mi zdi, da ves ta folk okrog mene ne razume takih stvari..nočejo se sploh ubadat s tem..
Sem par tednov nazaj šla na uvodno predavanje Šole čustvene inteligence - 5 Jezikov Ljubezni..
Pa to omenila sodelavcu..ker vem, da bi mu prišlo prav..pa mi reče, pazi, da ne padeš v kako sekto..halooo!

Prav vesela sem, da sem najdla ta forum..tukaj se ne počutim samo..trudite se razumet vsakega..sončki ste.. 

Lp

[Devlin]

Po teh dveh alinejah ki si jih navedla me prav zanima kakšen hud "specialist" je napisal članek. Upam, da ne dela v zdravstvu.

Večina ljudi je pač odločena da ne bo razumela, oziroma da sami najbolje vejo kako in kaj, meni recimo je najbolj zoprno to da me sestrin tipo enostavno presoja tako kot svojo mamo ki je alkoholik. Bi rekel da je med nama par majčkenih razlik... Na dolge proge se lahko samo toliko okrepiš, da njih in njihovih strokovnih mnjenj ne šljiviš pet posto in pač počneš kar lahko. Od mene se trenutno pričakuje da bom še enkrat preštihal vrt, ampak prav žal, trenutno nisem sposoben in se lahko vsi skupaj obrnejo od znotraj navzven. Me ne bo kaj prida motilo.
Če s takimi ljudmi ne živiš pod isto streho jih skenslaj iz svoje družbe, drugače pa velja tudi razmišljati o menjanju okolja....

[Arwen]

.. kdor sam česa ne izkusi, težko razume, kako je to, pa če se še tako trudi, ne more razumet, ker sam tega ne doživi.... (in dokler tega ne doživi)... tudi, kdor želi razumet, ne more vedet iz prve roke... samo res osebno doživeto je prava izkušnja...


...drugo pa je, ali svojci vsaj stojijo ob strani, tolerirajo, podpirajo, ... ali pa ne. v slednjem primeru, če le skomignejo z rameni ali se celo norca delajo iz naših težav.. je pa na nas stvar, da razmislimo, koliko jim sploh zaupat, se nanje zanašat....

[ribič]

Mene včasih, ko poslušam kakšne pametnjakoviče, ko komentirajo razne duševne bolezni, da smo to sami slabiči, nesposobneži in ne vem kaj še vse, tako razpizdi, da bi kakšnega kar užgal
Res je, da če ne probaš na svoji koži ne veš kako to zgleda, ampak pri drugih boleznih nihče ne pametuje, pri psihi je pa katastrofa, ker je še zmeraj tabu

[Orhideja1]

Sabina kako nimaš nikogar? Seveda imaš. Imaš samo sebe. In to je dovolj. Nase se lahko vedno zaneseš in si vedno stojiš ob strani.

Sami sebi moramo postati najboljši prijatelji in si zaupati. Odkriti moramo moč, ki je v nas in ki nas varuje. Prav tako nosimo vse odgovore v sebi.
Ko smo sami tako trdni in verjamemo vase, se nas potem tudi razne kritike od zunaj ne dotaknejo več.
Torej moč je v tebi!

[Nadja]

new born daj ji za prebrat ta članek http://zadovoljna.si/clanek/trend_report/ste-depresivni.html morda bo saj 1% več razumela. ja tut jaz sem jezna na moje "prijateljice" meni pa res NIHČE razen vi tu na forumu ne stoji ob strani. svojcev nimam, starsi so v tujini 2000 km stran tkao da se vcasih sprasujem cemu sploh zivim in ce bi se ubila tak ne bi nobenmu blo mar zame. ja jeba je ta depresija. ce si nogo zlomis te vsak vid ce pa mas zlomljeno psiho pa nihce...

[Nadja]

Orhideja1... ja ko si dovolj mocen. in ko se imas rad. ko se nimas rad verjetmi da je grozno da ne vidis resitve drugje kot v striku, pistoli samomoru ali v drugih ljudeh da bi te ujčkal in ti dajal potrditev... do te točke moras prit.

[Arwen]

Nadja, ko sem sama iskala rešitev v štriku, mi je bilo bolj malo mar, a je komu kaj zame ali ne... ko sem ugotovila, kaj se dogaja z mano, kje se skrivajo problemi in težave in kakšni so, ko sem se začela zavedat bolezni, je bil prvi korak pot k osebnemu zdravniku, nato jemanje AD-jev, nato skupina za samopomoč, pa iskanje strokovne pomoči, pa spreminjanje vzorcev, samoanalize... in ko sem začela iskat samo sebe, sem tudi našla pot do ljudi, ki so v mojem srcu...

In danes sem na dobri poti k samozavesti, k ljubezni do sebe... in s tem ljubim tudi druge... in prejemam nazaj tisto, kar dajem.

[Kristy]

Sabina kako nimaš nikogar? Seveda imaš. Imaš samo sebe. In to je dovolj. Nase se lahko vedno zaneseš in si vedno stojiš ob strani.

Sami sebi moramo postati najboljši prijatelji in si zaupati. Odkriti moramo moč, ki je v nas in ki nas varuje. Prav tako nosimo vse odgovore v sebi.
Ko smo sami tako trdni in verjamemo vase, se nas potem tudi razne kritike od zunaj ne dotaknejo več.
Torej moč je v tebi!

Aleluja  !

Ne vem kako lahko to napišeš nekomu v depresiji....misliš, da si mu pomagala s temi stavki ?

[Nadja]

kristy se strinjam s tvojo izjavo. npr ko sem jaz v depresiji in ležim celi dan v postelji bi samo rada da bi npr 3 moji prijatelji pozvonili na vrata in me vprasali kako sem in potem stali ob meni in se pogovarjali z mano saj za pol ure ali 1 uro ker bi potem res videla da jim je MAR zame da jim nekaj POMENIM in se bi tudi potem pocutila BOLJE ker bi videla da si s casom ki so pri meni vzamejo CAS zame in se samo na podlagi tega zacela CENITI. ko pa nimas nikogar se pocutis kot kup dreka ki je tam v postli. ce se starsev nimas kot jaz je tolk huje ker res dobesedno nimas nikogar a tezko je to ljudjem razumeti saj 99% ima starse in nekoga.
ja moc je v nas v kolikor smo zdravi, se cenimo spostujemo. tudi to mi je 1x kolegica rekla: ja saj lahko sama nekaj naredis. a ne razume ko smo depresivni nimamo ne moci ne volje ne upanja. nic. to ne depresivci ne razumejo. da smo v podnu v breznu brez dna. brez izhoda.

[Kristy]

....ja moc je v nas v kolikor smo zdravi, se cenimo spostujemo. tudi to mi je 1x kolegica rekla: ja saj lahko sama nekaj naredis. a ne razume ko smo depresivni nimamo ne moci ne volje ne upanja. nic. to ne depresivci ne razumejo. da smo v podnu v breznu brez dna. brez izhoda.

Jaz te razumem.
In kar je še najbolj žalostno, da ti to reče nekdo, ki je depro že okusil in ki ve kako je, ko si v tem stanju, ve da takrat ne moreš nič SAM narest....ko je že pozabil, da je takrat vseeno bil NEKDO tam, ki mu je nekako pomagal, pa magari samo malo....no, ko bivši depresivnež to reče, to mi je še najbolj žalostno od vsega...

[ton]

Nadja, kako nimaš prav nikogar na svetu? Nikogar, s katerim bi se lahko dobila na en sok, na en sprehod, da bi te ne morile temačne misli? Kaj, ko bi prijateljev ne čakala, ampak kakega od njih morda sama poklicala?
Daj, razloži nam malo tole.

[Nadja]

ton: moja starsa ki sta mi unicla zivljenje  (prasca) sta na svedskem. zakja sta mi unicla? ker se nista odlocla pred mojem 14 letom kje bi zivela in sem se pri 20 letih jaz mogla odlocit da bom v sloveniji (moj life 1-2 leti svedska, 2-14 let slovenija (pri 3 letih oce sel na svedsko z mamo same ble v sloveniji se vidli 1x na leto za 1 mes), 14-20 let svedska, 20-23 slovenija in sla sama starsa sta ostala gor) potem pa se nemcija avstrija ful sem se selila. sedaj imam naj frendico v avstraliji in eno ki bi mi stala ob strani na svedskem. tu v celju mam samo povrsinske frendice in eno k je ok sam ma 2 otroka pa nikol casa zame tk da ko sem v depresiji kot danes sama samevam doma ni zive duse (medtem ko vi tu na forumu morda imate mamo oceta partnerje otroke 99%) zelim si da bi frendica iz avstralije bla tu. v depresiji sem tut zato ker morda nikol ne boma zivele v isti drzavi in ce ne bos nikol zivel v isti drzavi s tabol frendico je to ful bad in logika da si v depresiji. resitve pa ni. ker ona  v slo ne bo. bla bi v avstriji sam ne zna jezka...ves to je ful komplicirano marsikdo ne razume. tako da tu v ce sem sama. nimam starsev prijateljev znancev pekel je to verjemi in tut zarad tega sem v depresiji. na svedsko pa ne morem ker mi ni vsec samo ce sem tam sem v depresiji