Stalno zaskrbljena novinka

[pikicaa5]

Pozdravljeni vsi končno sem se odločila še jaz pristopit in vam zaupat probleme z upanjem, da bom dobila kakšen nasvet od izkušenih in kakšno prijazno vzpodbudno besedo.

Sem še mlada, vse je začelo z mojim paničnim napadom, ki je prišel doma nepričakovano. Slabost, slabo počutje, nenadno hitro bitje srca, vročina mi je kar švignila čez glavo , pa še sama sem bila takrat doma sem postala še bolj panična , sem misla da bom kar umrla =/ sem bila pa kar pod velikim stresom zaradi izpitov... Potem v dežurno , vse preiskave, ščitnica, ekg srca, ultrazvok srca , kri, urin..... Vse ok. Jaz pa sem še kar tavala v temi in si iz glave nisem mogla izbiti straha kaj se mi je zgodilo, kaj je z mano narobe, ali je kaj hujšega ali imam kakšno hudo bolezen, velikokrat sem jokala , bila dobesedno izmučena od tega, od takrat naprej me je celo strah biti malo dlje časa sama doma. Joj, tako težko je priti iz tega ven... No potem sem bila pa skoraj vsak teden pri zdravnici, vmes naredila še CT glave, slikanje očesnega ozadja zaradi nenehnega pritiska v glavi , danes mislim, da je bilo vse izvir moje psihe, saj se mi je bolečina pojavila takrat, ko sem bila z mislimi spet pri mojih težavah. Ko zdravnica ni več vedela kaj, jaz pa še kar stokala , mi je dala napotnico za nevrologa  in sem pri njemu dobila tablete amyzol (moram priznati, da je s tem, ko mi je predpisal te tablete "zadel v tarčo", ker sem ravno nekaj takega rabila) , sem dobila še napotnico za MR glave, čakam na izvide... Morem povedati, da so mi tablete očitno izboljšale počutje od takrat. Vendar pa zmeraj, ko spet pomislim na to kar se mi je dogajalo postanem spet panična in srce spet bije hitreje sploh ne morem ven iz tega, da bi rekla sama pri sebi vse je vredu z mano in bila spet tista srečna punca brez skrbi kot včasih, izpiti so se končali , jaz pa upam da se mi bo stanje zdaj ko grem na morje izboljšalo...

[bikica66]

Pozdravljena !

Ja šla si čez podobno situacijo kot mi vsi,sedaj pa bo potrebno nekaj narediti za naprej.
Kot si sama ugotovila je vse skupaj psiha.Vsi mogoči strahovi,živčnost panika,.......... se je počasi nabiralo v tebi in to ne samo en mesec ampak verjetno kar nekaj let.
Neke instant rešitve pri naših težavah žal ni,tudi težave ne bodo čez noč ali dve kar odšle.
Svetujem ti,da obiščeš psihiatra,se z njim temeljito pogovoriš in skupaj najdeta neko pot,po kateri boš vozila svoje življenje dalje.Tudi če se trenutno počutiš dobro,nikakor ne veš kdaj bo vse skupaj spet udarilo(seveda ti iz vsega srca želim,da se ne ponovi ) vendar je lažje če smo pripravljeni in si znamo pomagati,predvsem pa da vemo,kaj se nam dogaja .
Vse dobro ti želim 

lp

[pikicaa5]

Iskrena hvala za odgovor in nasvet, vsak je dobrodošel in se bom čim bolj poskušala držat in upoštevat , saj sem že kot nek hipohonder , stalno iščem pri sebi bolezen, ko se pojavi nek nov znak , skrajni čas je že , da začnem delati na temu  .... Še enkrat hvala za odgovor in vse lepo tudi tebi!

[mamica1]

Pikicaa5 dobrodošla! Bom rekla, končno še ena s takimi tableti kot jih imam sama. Tudi meni je lani vročina stopila v glavo - poleti pri najhujši vročini me je začela boleti glava, tist pritisk, in sem šla do nevrologa, ki mi je predlagal Amyzol. Bom rekla, da neke hude revolucije nisem dosegla z njimi, se je ista zadeva pojavila tudi letos, torej vse je v glavi! To odpravit je pa še vedno uganka, vsaj zame. Pride obdobje ko sem super, pa spet obdobje panike, tesnobe, itd. 
Ampak ne smemo obupat.  Čim manj mislit na naše težave, analizirat in se s tem ukvarjat in čim bolj zaposlit misli z dejavnostmi in ignorirat. Tolk zaenkrat, drži se!

[Kristy]

... Morem povedati, da so mi tablete očitno izboljšale počutje od takrat...

hm, hm...tablete ali podzavest, ki ve, da ima sedaj neko oporo-tablete   ?

sklepam po sebi...prvič je bilo isto pri meni, EKG, izvidi vse o.k., še ko sem bila v čakalnici sem mela en kup problemov, glava, želodec, slabilo...ko sem prišla k doktorju že malo bolje, ko je bilo vse o.k., še malo bolje, ko mi je napisal tablete pa že kot nova ... v pol urce ne duha en sluha o kakšnih problemih 

pač, se je potem vse ponovilo...

[pikicaa5]

Jah...opora seveda Pač ti dajo nekakšen občutek, da se potem bolje počutiš, ker jaz še potem, ko mi je zdravnica zagotovila da so izvidi vredu sem kar naprej iskala dodatne težave tako, da enostavno nisem več našla izhoda. Je pa tako kot pravite, enkrat imaš dneve ko je vse ok, ni napadov, potem pa spet dnevi ko je res groznoo.
LP.

[zala]

Kolikor te razumem so bili povod izpiti.... glej; res je, da jih moraš opraviti. Res je, da moraš to opraviti v določenem času in pod določenimi pritiski (starši, ?...). Pa vendar: kaj se bo zgodilo, če enega ali dveh ne opraviš? Morda ne moreš v naslednji letnik...kaj se bo zgodilo, če ne moreš v naslednji letnik? Veš kolikim se je to že zgodilo in so preživeli! Ne bom rekla, da je enostavno; pa vendar: svet se zaradi tega ne bo podrl! In potem se marsikdo obremenjuje še z oceenami, ki jih je dobil in in in.... hočem povedati samo to, da so to sicer pomembne zadeve v življenju, pa vendar se je potrebno zavedati tudi, da če nečesa ne boš opravil zdaj, boš pa kdaj kasneje. Vse stvari, ki ti dajejo še eno ali več možnosti enostavno niso vredne, da se okoli njih toliko obremenjuješ. Nobena ni vredna! Nismo vsemogočni in lahko se nam zgodi tudi, da smo pri čem neuspešni!
In potem, ko se dolgo vrtiš v takem krogu in se ne znaš ustaviti (npr. da si rečeš: hej, bom se potrudila, a če ne bo šlo, bo šlo pa drugič!), pa pride do napada panike in grozljivega počutja in potem imaš zopet (veliko resnejšo) zadevo, ki jo moraš reševati! Strah pred tem, da se ti tako stanje ne ponovi....! In vedno huje je! Skušaj se ustaviti prej, preden te "napade" tesnoba!
Vse dobro!

[pikicaa5]

Ja to sem si edino takrat razlagala,zakaj bi lahko prišlo do napada, ampak se pa nikoli prej nisem sekirala glede faxa zato mi je bilo še bolj čudno zakaj pa zdaj kar na enkrat takšna panika. Prej sem pa zmeraj bila kar bo pa bo in se sploh nisem obremenjevala, sem bila na izi in mi je bilo vseeno ali bom naredila zdaj ali pa drugo leto. No ja zdaj me je zmeraj strah kdaj bom spet doživela tisto kot takrat ampak za enkrat se poskušam pomiriti že, ko čutim da sem napeta. Vse dobro tudi tebi.

[mamica1]

Kje si pikicaa5? Kako ti gre z Amyzolom? Napiši kaj, da vidiva ali imava kakšne podobnosti, me res zanima, ker sva pa menda edine, ki jih jemljeva  .