navelicana
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 5
|
 |
« dne:: četrtek, 26. junij 2014 ura: 09:51 » |
|
Pozdravljeni sotrpini,
naj se najprej predstavim.
Stara sem petdeset let, mati dveh hčera, s partnerjem živiva skupaj 17 let. Sem zaposlena. Za družino večinoma skrbim sama, saj mož nima posebnega posluha za otroke. Za odpravo svojih težav sem se poslužila že nekaterih terapij (kognitivna psihoterapija, skupinske dihalne vaje, psihoanaliza), vendar, žal, neuspešno.
Konec koncev še vedno ne vem, kaj mi je, oziroma, kakšna je moja diagnoza.
Naj opišem. Pred dvajsetimi leti (stresna služba) so se mi prvič pojavili panični napadi. Seveda sem mislila, da imam srčne napade, splošni zdravnik pa ni storil nič, poslal me je na EKG in mi svetoval, da spremenim način življenja. Sama sem se preko literature dokopala do spoznanja, da gre za panične napade in jih sčasoma s preusmeritvami misli začela obvladovati.
V zadnjih nekaj letih pa se mi konstantno pojavljajo obdobja (trajajo od meseca dni do treh mesecev, lahko tudi dva do trikrat letno), ko se ne morem umiriti, večino dneva na znotraj drgetam, ne uspem sprostiti mišice (zaradi tega sem tudi telesno slaba) trebuha, prsnega koša in čeljusti, skoraj vsak dan me boli glava, pečejo me roke, noge in obraz, v glavi čutim pritisk, ponoči se zbujam skoraj na vsako uro in pol in sicer z razbijanjem srca, tesnobo, paniko, občutek vročine v glavi, vse mi je preglasno in sem zelo razdražljiva. Občasno se mi vrti in mi je slabo.
S tira me spravljajo problemi, ki jih drugi brez težav prenašajo, meni pa so strašni stres.
K zdravniku ne grem. Ne upam niti po antidepresive. Vzrok je ta, da sem bila pred kakšnimi 3-mi leti v takšnem stanju pri zdravniku. Ta mi je izmeril krvni tlak, ki je bil izredno visok. Po obisku se je moje stanje še poslabšalo, ker sem ves čas razmišljala le o nevarnosti, da bom doživela srčni infarkt ali možgansko kap. Skrbelo me je, kdo bo poskrbel za moje otroke, če umrem in komu bom v napoto, če ne bom več samostojna.
Tega strahu se ne morem otresti, čim padem v slabo obdobje, se pojavi tudi pritisk v glavi in pekoč občutek, takoj za tem pa strah pred kapjo.
Ravnovesje mojega avtonomnega živčevja je totalno podrto. Tako sem že naveličana strahu, šibkosti in takšnega življenja. Ne vem, koliko časa bom še zmogla.
Trenutno jem zeliščne tablete (Sensilab) za pomiritev ob stresu in nekaj zeliščnega za motnje spanja, vendar je pri taki intenzivnosti simptomov vse skupaj zaenkrat "blažev žegen".
Prosim, če ima kdo podobne težave, naj se mi javi in svetuje, kako naj si pomagam.
Vsem želim zdravja in mirno poletje!
|
