Naj se predstavim kot novi na tem portalu

[Alexstesnobni]

Pozdravljeni sotrpini.

Moje ime naj ostane skrivnost.Prihajam iz Gorenjske.Ze 14 let se zdravim zaradi tesnobe.Star sem  44let in oce 2 hcera..Nekako do sedaj sem  se uspesno boril s to tezavo.Zadnje mesece pa se mi je tesnoba kljub antidepresivom ponovila v zelo mocni obliki.Imam tudi svojega psihiatra.Kljub vsem tehnikam ki sem se jih naucil pred 14 leti v dnevni bolnici mi sedaj negre prevec dobro.Vzrok poznam v celoti in je vezan na sluzbo in novega sefa ki smo ga dobili ob upokojitvi starega.Svoje delo opravljam ze 27 let in do sedaj nisem imel tezav zaradi sluzbe.Novi sef pa je brez obcutka za zdrave in  bolne ljudi.Kljub moji bolezni me je po vseh letih prestavil na delavno mesto kjer potrebujem veliko zbranosti in koncentacije.Kljub temu da sem sefu povedal da na tem delavnem mestu zelo tezko delam in da imam tezave z koncentacijo in tesnobo me ni uslisal da bi me vrnil na staro delavno mesto ki sem ga lahko opravljal.Obrazlozitev- Tukaj te sedaj potrebujem ker si  natancen.
Moram vam povedati da imam status invalida zaradi kronicne bolezni na prebavilih .Pred leti pa sem premagal raka.Tukaj  bi si zelel izmenjati izkusnje in izvedeti se kaj novega o tej bolezni.Kako ziveti s cim manj tesnobe kljub nerazumevajocim sefom.Sem pa trenutno v bolniski zaradi  psihicne izcrpanosti.Seveda se zavedam da se bo kmalu potrebno vrniti v sluzbo.To si  zelim a moram priznati da mi ze sama misel povzroci hudo tesnobo in negotovost kako bom s takim sefom delal v bodoce.Toliko zaenkrat. Za kakorsnje koli nasvete bom zelo vesel.

[bikica66]

Pozdravljen 

Mogoče bi še enkrat stopil do šefa in se z njim pogovoril,saj veš ko pravijo beseda ni konj.
Nič nisi napisal ali obiskuješ kakega psihologa ali psihoterapevta, oni ponavadi kar dobro svetujejo.
Vaje za sproščanje tudi zelo pomagajo,le delati jih je treba - kar za sebe težko rečem 
Veliko posledic na psihi ti je seveda pustil tudi rak in ko vse skupaj sešteješ si tu med nami.
Počni nekaj kar te veseli,da vsaj za nekaj časa odženeš misel na službo in vsaj malo razbremeniš svojo psiho.
Upam da ti bo kmalu lažje in boljše !

lp

[Alexstesnobni]

Hvala lepa za nasvet..Zgoraj napisano sem omenil da imam svojega psihiatra ki mi je v tem bolj malo svetoval.Casi so res tezki zato delodajalci izkoriscajo negotov trenutek in ne prizanasajo niti invalidom.S sefom sem se ze pogovoril in kljub moji invalidnosti noce razumeti.Tako da mi drugega kot da sprejmem njegovo odlocitev niti ne ostane.Sluzbo zamenjat v the casih pa je zelo tezko. Zanima me tudi kako se branite proti tesnobi v zgodjih jutranjih urah.Mene najbolj napade tesnoba zgodaj zjutraj.Vcasiih pa me napade takoj ko zaspim.Takrat skocim pokonci in hlastam za zrakom.Umirim se takoj vendar ni prijetno.Kot bi prenehal dihati med spanjem.

[trzinka]

Toplo pozdravljen med nami 

Predvidevam, da si izredno sposoben in priden v službi in tvoj šef te v bistvu poganja naprej, tebe pa to popolnoma izčrpava in seveda, kdo ima dandanes še posluh za naše težave. Na žalost jih ne zanima naše zdravstveno stanje, ampak samo koliko bomo iztržili, naredili.....Ko pa si enkrat na dnu, nisi vreden počenega groša.
Mogoče bi bilo dobrospet poiskati kakšnega psihoterapevta...globinsko analizo narediti...Saj konec koncev nekateri poznamo vzrok težavam, je pa zadevo dobro do dna razpucati....Zakaj tako odreagiramo in kaj bi bilo dobro narediti, da odreagiramo drugače....Kakšen pa je tvoj psihiater? Bi ti mogoče ustregel in predlagal krajši delovni čas?
Kar se tiče tesnobe....tudi jaz sem jo dolgo imela, dokler nisem razpucala določenih stvari...pa še vedno me kje zagrabi...Tudi sama sem zaposlena že 26 let in sem doživela mobing in šikaniranje....Zdaj se ne pustim več, čeprav, ko te zagrabi v notranjosti je hudič....Ne vem, takrat si zapojem kako pesmico zjutraj pod tušem...samam sebe prepričujem, da sem čisto ok oseba...da se ne bom obremenjevala, da sem sposobna ipd. Tudi šefu se ne pustim, čeprav doživljam marsikaj, pa ne samo jaz...tudi moji sodelavci in ne vem kaj me čaka čez pol leta, tudi odpoved lahko, saj pričakujejo od nas neverjetne rezultate....Za svoje zdravje pa moramo poskrbeti...glede na to da imaš za seboj še zdravljenje raka ti svetujem, da se čimveč sproščaš in si res poiščeš dobrega terapevta, nikoli ni odveč!

[Alexstesnobni]

Hvala ti Trzinka za lepe in spodbudne besede.Vidim in verjamem,da čedalje več zaposlenih ljudi,doživlja iste težave kot jaz.Včasih se vprašam kdo v teh časih je večja žrtev recesije.Tisti,ki smo zaposleni ali tisti,ki so žal oszali brez služb.Verjetno nikomur med nami ni lahko.
Terapevta imam odličnega in mi je tudi sam predlagal bolniški stalež ko je najhuje.Da bi mi skrajšal delavni čas,pa nisva niti govorila,niti si zaenkrat tega ne želim.Bom videl kako bo v bodoče in na podlagi tega se bova z psihiatrom skupaj odločala.
Najhuje od vsega je sedaj,ko vem da bom po 3 tednih moral počasi zaključiti stalež in se vrniti v službo.Tega si žalim a hkrati močno bojim.Jutri imam pri svojem osebnem zdravniku kontrolo in težko mu rečem da sem ok,po drugi strani pa vem ,da se moram soočiti z fobijo glede službe.Najhuje je trenutna tesnoba,ki me sedaj ubija tudi ponoči.Seveda je razlog,da bom v kratkem moral nazaj v službo.Zdravim se že leta z Coaxilom-antidepresivom.Občasno pa imam predpisan helex,0,50mg,ki pa se ga izogibam že na daleč,ker se bojim zasvojitve. Vprašal bi vas ali bi bilo smotrno da bi helex vzel nekaj dni zvečer pred spanjem,vsaj teden dni ko začnem z službo? Prosil bi za vaše mnenje in izkušnje.

[form]

Pozdravljen,
Tudi sam se vsako jutro pred službo, že tri leta zapored prepričujem, da je dobro zame in mojo družino, da premagam odpor in se odpravim v službo. Doma sta namreč dva šoloobvezna otroka in brezposelna žena. Sem starejši od tebe in imam še manj možnosti za drugo službo. Za razliko od tebe jaz nimam toliko težav z nadrejenimi temveč s podrejenimi. Sem neke vrste delovodja in delam s skupino ducat sodelavcev, od katerih nekateri zelo spretno izkoriščajo mojo šibkost, ki je neposredno povezana z mojo depresijo. Depresija je moja stara spremljevalka a sem jo do pred tremi leti še nekako obvladoval, potem pa se je nabralo preveč in sem se povsem sesul.
Simptomi, ki so pri meni najbolj izraziti zgodaj zjutraj, ko se prebudim, so huda tesnoba, napetost, prebavne motnje in kronična nespečnost. Pomagam si z antidepresivi, nespečnost pa tolčem za antipsihotikom.  A kot je na tem forumu bilo zapisano že neštetotkrat, samo arcnije ne pomagajo, pri meni zanesljivo ne, ker kot sem navedel že uvodoma, je jutro za jutrom borba z hudimi notranjimi odpori. Če sem šibek psihično, se trudim, da sem vsaj telesno kolikor toliko v kondiciji, zato vsako jutro pred službo telovadim, učim se tehnik sproščanja. Predvsem pa se skušam prepričati, da služba ni obveza, temveč nekaj, kar je dobro zame in mojo družino.

[Mehmed]

Lahko zvečer pred spanjem, lahko pred službo. Ampak ne več kot 10-14 dni. 0.5 je zelo majhna doza, ampak če bi ga jemal recimo en mesec, bi postal fizično odvisen. Lahko poskušaš pred delovnimi dnevi 0.5 5 dni (pet& sob nič), 0.25 5 dni (pet&sob nič), zadnji teden pa 0.25 vsak drugi dan in potem prenehaš.

http://www.medhelp.org/posts/Addiction-Substance-Abuse/Will-05-mg-of-Xanax-a-day-for-2-weeks/show/987701
http://www.bluelight.org/vb/threads/564865-Discontinuing-ativan-with-no-withdrawal
http://www.drugs-forum.com/forum/showthread.php?t=202425

Za orientacijo, ne za potuho.

[Alexstesnobni]

Hvala Mehmed za tvojo priporočilo in nasvet.Sam sem velik nasprotnik pomirjeval,ampak tokrat me je po zelo dolgih letih spet zdelalo in verjetno res nebo šlo za nekaj dni brez helexa pred spanjem.Čez dan pa kr nekako gre.

Form. Verjamem da tudi kot delovodja lahko trpiš,posebno,če si šbak kot jaz.Razumem tudi nadrejene,da so tudi oni pod pritiski in da morajo svoje delo uspešno opraviti.Ampak vsaj malo človečnosti pa bi moralo biti v vsakem nadrejenemu.Ta občutek človečnosti je povsem izginil pri mladi generaciji šefov.Tudi sam uporabljam vse tehnike sproščanja in tudi športno sem aktiven.Vendar ta trenutek mi vse to kaj dosti ne pomaga.Veliko delam na sebi.Pred leti sem se zdravil v dnevni bolnici in tam sem se veliko naučil.Vendar po tolikih letih,me je vse skupaj malo presenetilo.Saj ne ,da nisem bil tesnoben,vendar to kar doživljam sedaj zaradi službe je primerljivo pred mnogimi leti,ko sem začel z antidepresivi,ki jih jemljem še vse do danes.

[trzinka]

Žal so naše misli tiste, ki nam naredijo škodo...Vendar se jih lahko naučimo nadzirati...predvsem pa moramo zbrati precej poguma, da naredimo korenite spremembe v svojem življenju...se postaviti zase, naučiti reči NE, se ne obremenjevati z določenimi stvarmi , predvsem pa ne bati nadrejenega ali obratno....To vsekakor ni lahko, se pa da z malimi koraki veliko narediti. Seveda se vsi bojimo za službo..dandanes so težki časi...Če verjamemo vase in v svoje sposobnosti se ni težko upreti...v nasprotnem smo pa šibki in ranljivi...Se pravi...samozavest, samopodoba tu igrata pomembni vlogi. In lepo je povedal form...služba je samo nekaj, kar je samo po sebi umevna in je dobra za nas in našo družino....Čeprav vsi hodimo z odporom na delovno mesto, pa sem prepričana, da je pozitivno za nas, da spremenimo način razmišljanja glede svojega odnosa do šefov, sodelavcev, samega dela...Ne smemo se kar tako prepustiti!