tudi jaz sem anksiozna...

[lilly12345]

no sem tudi jaz našla vaš forum in upam na kakšen dober nasvet.
Sama sem od nekdaj nekoliko bolj panična in me je vsake stvari bolj strah.
Zadnje časa pa se srečujem s strahom, ki kar noče stran..in sicer me je na smrt strah posilstev..zaradi tega strahu si delam raznorazne scenarije..za povrh vsega pa živim še s cimrama, ki včasih pozabita zakleniti vrata..zato me je postalo strah, da je mogoče ponoči kdo prišel in mi kaj naredil (me posilil), jaz pa za to nisem vedela, čeprav nisem trden spalec in vem da so moji strahovi popolnoma nemogoči in celo smešni..kar nočejo stran.
Vidim, da nisem edina, ki se sooča s takšnim in drugačnim strahom in bi res prosila za kakšen nasvet..kako ste ga vi premagali..res ne bi šla k psihiatru ali psihologu, saj bi to rada premagala sama brez raznih tablet..

hvala za vsak nasvet in pomoč

[Aslan]

..res ne bi šla k psihiatru ali psihologu, saj bi to rada premagala sama brez raznih tablet..

Pozdravljena.

Vsak izmed nas ima določene svoje strahove, stiske .. misli, ki ga okupirajo in plašijo.
Včasih ti strahovi prerastejo v prave fobije.
Posilstvo je grozljiva izkušnja in če samo malo spremljamo medije se dejansko dogaja veliko
zastrašujočega. Pa vendar ima življenje tudi svetlo plat - potrebno ga je sprejeti z svetle in temne strani, ga "živeti", kljub temu, da smo izpostavljeni določenim tveganjem.
Vedno se spomnim na to primerjavo, da ladja je sicer v pristanišču "varna", a narejena je za plovbo.

Poleg psihiatra (zdravnik) in psihologa obstaja tudi tretji poklic - psihoterapevt.
Pomaga ti pri raziskovanju sebe, svojih strahov, vse skozi pogovor...
odkrivanje lastnih vzorcev, tudi otroških travm, pomaga predelat travmatske izkušnje, zgodbe in
seveda delo s fobijami ... proces psihoterapije traja kar nekaj časa, priporočljivi so redni tedenski obiski.
Zdravila niso v domeni psihoterapevtov - predpisuje jih le psihiater ali spl. zdr.

 

[lilly12345]

 spoštovana Aslan, hvala za vaš odgovor. Ne boste verjeli, ampak meni veliko že samo kakšna pozitivna misel ali primerjava kot ste jo spodaj napisali pomaga. prav tako sem samo sebe velikokrat našla v drugih vaših komentarjih na težave drugih. Ugotovila sem, da se nas veliko sooča s tem, da se bojimo biti sami ponoči. tega se bojim tudi sama in sem si iz tega projecirala strah, ki ga povezujem s posilstvom. Kriva sem tudi sama, ker se "zastrupljam" z mediji, ki vsako stvar še bolj napihnejo. Seveda nisem mislila nič slabega s tem, da ne želim pomoči psihiatra, psihologa ali koga drugega iz te stroke. Le rada bi najprej poskusila sama in si poskusila nekako dopovedati, da moj strah nima možnosti uresničitve oziroma je večja možnost, da me zbije avto ali padem po stopnicah in se polomim.
Kakorkoli, trudila se bom gledati na življenje s svetle plati in pozabiti na vse slabe stvari, ki se nam v življenju lahko naredijo.
Čeprav priznam, da sem včasih res kar slabe volje in bi komu plačala, da bi ta strah izbrisal. Brala sem da AD odpravijo posledice, vendar pa se bojim, da ko bi enkrat začela z jemanjem bi se moj strah spet pojavil.

[I am tired of everything]

Kriva sem tudi sama, ker se "zastrupljam" z mediji, ki vsako stvar še bolj napihnejo.

Potem je enostavno najbolje, da se distanciraš od medijev za nekaj časa. Ko se je pri meni dovolj nabralo vsega, sem se za tri mesece  distancirala od poročil, novic,...vsega tega iz TVja, interneta, radia, časopisov. Ni me več zanimalo kaj se dogaja po Sloveniji in Svetu. Že po tednu dni sem se počutila zelo, zelo drugače in bolj pozitivno, sproščeno. Pa tudi nisem več toliko negativnih stvari razmišljala, ker je to pri meni največji problem. Naši mediji povečinoma pa samo še slabe in negativne novice nam servirajo (sploh tiste iz tujine), ter jih napihnejo, da so še bolj ''ekskluzivne''.

[dobra vila]

Pozdravček,

sem dokaj nova na forumu in sicer nimam točno takih problemov kot ti, pa vendar se tudi spopadam z anksioznostjo in paničnimi napadi. Najhuje je, da si delamo scenarije sploh v stresnih situacijah, saj si s tem delamo še hujše in verjemi vem, kako je to se tudi še jaz nisem najbolje naučila, kako ne misliti o slabih stvareh in kako delati te slabe scenarije za vnaprej. Ampak meni pri počutju in sproščenosti zelo pomaga joga, nato pa si dam še neko sproščujočo glasbo ponavadi, kar za meditacijo in si 10 minut ponavljam same pozitivne stvari, na primer: to se mi ne bo zgodilo, vse je v redu sporoščena sem, lepa sem, danes bo dober dan... In saj veš podobno, saj če ne drugega ob tem telo in um ne razmišljata potem na vse te negativne scenarije in podobno...  rabiš pa kar nekaj časa, da ti to pride v rutino... Želim ti vso srečo in upam, da ti je nasvet kaj v pomoč... Drugače pa pozitivno in vstrajno čez to 

lp