|
lady bird
gost
|
 |
« dne:: nedelja, 04. maj 2014 ura: 16:56 » |
|
Pozdravljeni!
Sploh ne vem kako začeti in kaj napisati.Zadnje leto imam hude težave z živci,mislim,da sem depresivna.Izgubila sem voljo do življenja,premišljujem o samomoru.Za zdaj me od tega odvrne samo misel na mojega petletnega sina. Saj ne vem točno kako se je vse skupaj začelo.Mogoče takrat,ko sem se odločila za dieto s katero sem shujšala 40 kg. V partnerski zvezi je začelo škripati,nisem se želela več pogovarjati z partnerjem.Izgubila sem voljo do igre z sinom.Nasplošno me več nič ne veseli.Živim iz dneva v dan.Pridejo dnevi,trenutki,ko sem vesela,da bi premikala gore,a že naslednji hip se stvar obrne.Postanem žalostna,jezna na celi svet.Nihče mi ne sme nič povedati,takoj vzkipim. Nočem biti takšna,ampak ne morem si pomagati. Služba me duši,delam na firmi kjer je zaposlenih precej ljudi.Tam pa si vsak izmišljuje različne govorice.Poskušala sem,da bi se čim manj obremenjevala s tem,pa ne gre.Vse je postalo težje odkar je odšla sodelavka-moja najboljša prijateljica.Bili sva nerazdružljivi,zdaj pa tega več ni.Vidive se mogoče enkrat na teden ali pa še manj.Vidim,da sem postala občutljiva,če gre s kom drugim na pijačo.Imam občutek,da ima čas za vse samo za mene ne.Pa ni tako,ker je ona najboljša oseba na tem svetu,veliko mi je pomagala. Tudi doma so problemi,živimo skupaj z mojimi starši.Pač si ne moremo privoščiti svojega stanovanja.Oče ima nonstop nekaj povedati proti mojemu partneru,mora biti po njegovem čeprav nima prav. Naročila sem se k psihiatrinji,žal pridem na vrsto komaj 17.junija.Upam,da bom zdržala do takrat.Bojim se sama sebe,včasih se bojim,da bi kaj naredila svojemu sinu. Ob kakšnem prepiru se začnem cela tresti,dolgo se ne morem pomiriti.Danes sem prespala cel dan,tako vsaj nič ne vem. PROSIM ZA VAŠE NASVETE.
|