Se tudi pri meni začenja?

[Klipan]

Pozdravljeni

Pri sebi opažam prve znake zapletov. Že kakšna dva tedna se mi dogaja, da v prsih čutim tiščanje. Poleg tega se mi je začelo dogajati, da mi je kar malo neprijetno iti nekam ven, npr. v trgovino. Je to začetek kakšnih težav? Je to možno ustaviti, preden postane še hujše?

[Akira]

Menim, da se te je dotaknila anksioznost. Ali preživljaš hud stres trenutno? Tudi sama opažam, da me včasih kar tišči v prsih, vendar to ponavadi ob stresnih situacijah ( ja skoraj kdaj pa te niso, tako ali drugače gledano za nas  ). Glede trgovin in ostalih situacij, pa te popolnoma razumem, sama včasih nisem bila zmožna biti dolgo v trgovinah ( občutek dušenja, pospešen pulz, vrtoglavica, derealizacija, potenje...), tako, da je bila prava mora odditi v trgovino.

Vendar sedaj mi že bolje uspeva in misli preusmerim drugam.


Vse dobro , A.

[Klipan]

Ali preživljaš hud stres trenutno?

Hm, zdaj če to šteje kot stres. Vsaj zame predstavlja zelo stresno situacijo. Problem je v tem, da se mi v določenih situacijah pojavijo hude težave, nekontrolirana zavist nad katero nimam nadzora. Zdi se mi, da se mi je stanje glede tega v zadnjem mesecu dni izrazito poslabšalo. 

[Akira]

Lahko mogoče napišeš/opišeš kakšne občutke ob tem doživljaš? V kakšnem smislu, ti je neprijetno, kaj ob tem doživljaš?



Lp, A.

[Klipan]

Kaj ob tem doživljam, sem pisal že tukaj: http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16742.msg360521.html#msg360521
Le da o tem nisem nehal premišljevati že naslednji dan. 

[izgubljen]

Zdaj če k terapevtu še ne greš, in angleško veš, ti zato, da ugotoviš malo več o tem, kaj točno sploh premišljuješ, predlagam tole knjigo: http://www.amazon.com/Mind-Over-Mood-Change-Changing/dp/0898621283

Dobro je, da si vzameš en velik zvezek, rišeš oz. prerišeš razpredelnice in delaš v miru, ko imaš na voljo par ur časa. Ko ti pač je za to ... lahko da ti bo ko boš dobre, lahko da ti bo ko boš slabe volje.

[Klipan]

Domnevam, da je slovenska verzija tega knjiga Kako smo lahko srečni in zadovoljni?

[izgubljen]

Oboje je KVT, tako da po moje vseeno, katera. Mogoče je ta še boljša.

[Klipan]

Žal ugotavljam, da začenja že obisk trgovine zame predstavljati stresno dejanje. Ob tem kar začutim tesnobo, od vsega sekiranja sta se mi v ustih naredili že dve afti, kar se mi nikoli prej ni zgodilo.    Kako se drugi soočate s takimi problemi?

[sopotnica]

Ni ravno dobra tolažba - a včasih te že pogled na strahote, ki se dogajajo okrog nas ( nedavne poplave v sosednjih državah) spravi k sebi, da si daš korajžo in si rečeš - saj ni tako hudo, da ne bi mogel premagati strahu, ki je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni ...

[Klipan]

Glede določene stvari mi je še kakšno leto nazaj bilo v tolažbo, da poznam ljudi ki na tem področju niso še nič izkusili. Sedaj pa je to nekako brez učinka. 
Poleg tega so mi na nekem drugem forumu napisali, da ni v redu da iščem ljudi, ki jim gre slabše kot meni, ker da s tem igram nevarno igro.

[Jagodka]

Poleg tega so mi na nekem drugem forumu napisali, da ni v redu da iščem ljudi, ki jim gre slabše kot meni, ker da s tem igram nevarno igro.

Tudi moje izkušnje so podobne. Včasih od ljudi s podobnimi težavami res dobiš podporo in razumevanje, je pa fajn da si previden pri tem, kako ti ljudje svoje težave rešujejo. Sama sem pogosto naletela na take, ki "samo jamrajo", ne ukrepajo pa kaj dosti in pričakujejo, da jih bodo drugi povlekli iz anksioznosti, jim vlivali moč, pogum. To me je le še bolj izčrpavalo.

Si že pregledal tole:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=select&id=7

Meni velko bolj zaleže odnos razumevajočega človeka, ki se ne ubada z motnjami in mi pove / pokaže, kako on premaguje stresne situacije. Take stresne situacije doživljamo vsi, najbrž brez izjeme, razlikujemo pa se v tem kako jih rešujemo. Reševanje pa je odvisno od naših vzorcev obnašanja in čustvovanja. Moje mnenje je, da je pri anksi potrebno najprej rešiti akutno stanje, tu je KVT fajn. Ko se stopnja anksioznosti zmanjša, pa se lotimo bolj poglobljenega spreminjanja vzorcev.
 

[Klipan]

Včasih od ljudi s podobnimi težavami res dobiš podporo in razumevanje, je pa fajn da si previden pri tem, kako ti ljudje svoje težave rešujejo. Sama sem pogosto naletela na take, ki "samo jamrajo", ne ukrepajo pa kaj dosti in pričakujejo, da jih bodo drugi povlekli iz anksioznosti, jim vlivali moč, pogum. To me je le še bolj izčrpavalo.

Da igram nevarno igro so mi napisali ljudje, ki takih problemov sicer nimajo. Namreč tam sem omenil da mi je lažje ko vidim, da nisem sam v taki godlji. Pa so mi napisali, da ni dobro da iščem ljudi, ki so na istem ali še slabšem kot jaz.

Si že pregledal tole:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=select&id=7

Je dovolj že, če sam pregledam gradivo? Ali bo kljub temu potrebna dodatna pomoč strokovnjaka in posvetovanje z le-tem?

[Jagodka]

Spoznanje, da nisem edina v takem stanju, je meni prineslo olajšanje. Nisem čudna, nisem zmešana... Imam pa težavo.
Pri ljudeh, ki nimajo izkušnje anksioznosti, obstaja nevarnost, da se odzovejo z ne serji, dej se zber, a se ti je zmešalo....nerazumevanje, ki ga v akutni fazi ne potrebuješ in se ti stanje lahko celo poslabša. Ti to zavedanje, da imaš težave že imaš.
Ena zdrava mera, ki pa jo moraš poiskati sam. Poiščeš svojo pot, ni druge.

Glede gradiva pa: na spletni stani je veliko več. Jaz sem si sprintala tabelice, v katere sem beležila počutje, svoje vedenje, čustva, aktivnosti. Pri meni je učinkovalo, čeprav se mi je na začetku zdelo trapasto in otročje. Psihoterapija pa mi je pomagala, da sem spregledala svoje vzorce čustvovanja in odzivanja in jih začela spreminjati.   

[Klipan]

Pri ljudeh, ki nimajo izkušnje anksioznosti, obstaja nevarnost, da se odzovejo z ne serji, dej se zber, a se ti je zmešalo....nerazumevanje, ki ga v akutni fazi ne potrebuješ in se ti stanje lahko celo poslabša. Ti to zavedanje, da imaš težave že imaš.

Sem o svojih problemoih spregovoril z osebo, ki ima tudi sama bolj ali manj enake probleme in se je izkazalo, da me lahko razume le nekdo, ki je sam na istem. Očitno je res treba paziti, kje izraziš svoje probleme in komu, ker se je že zgodilo kar si napisala, so me ponekod raztrgali, očitali paranojo itd.

[Klipan]

Hejhoj
Danes je bila skupinska (telo)vadba, na katero se mi pa zaradi nekakšnega strahu oz. tesnobe ni dalo iti. Nisem imel nekega tehtnega (obrazložljivega) razloga za neudeležbo, pa kljub temu nisem šel tja. Ugotavljam tudi, da me nobena zadeva resnično ne veseli in se takih zadev udeležujem le zato, da bi tam navezal stike z vrstniki in vrstnicami. Takih problemov npr. 5 ali 10 let nazaj nisem imel. Je tukaj kdo, ki se je srečal s takimi problemi ter ali mu je to uspelo rešiti, in kako?