Depresija in še veliko več

[alfaromeo155]

poznam ta ocutek totalne stale ce te doma starsi ne razumejo in ne podprejo ko najbolj rabis ter jim nikakor ne mores dopovedati razjasniti kako se pocutis da vsak njihov ne je zate kod zebelj v krsto ko bi se samo naredili da razumejo in te podprli ce tudi nebi vedeli zakaj pa i vse lazje prenesli

tko jaz mislim soory

[DALIDA2014]

Podnevi sm uredu, dokler nekaj delam in si zamotim misli ter razmišljanje...zvečer, ko se umirim in sm sama me pa začne samo sesuvati v slabo počutje in po glavi mi hodijo negativne misli, začnem premlevati dogajanje celega dneva in ljudi. Dokler sm v pogonu sm uredu, kot se ustavim in umirim, mi upade ''adrenalin'' je slabo z menoj in je najbolje, da grem samo še spat, preden kakšno bedarijo naredim. Najhuj je pa, ko pridem nazaj v hišo se vsedem za računalnik, da mal pregledam po netu in potem dobesedno obsedim za računalnikom in zabijem pol dneva za njim. Pa nisem zasvojena z njim, ampak enostavno samo obsedim za njim. Najraj bi samo še delala, ker sm takrat uredu in spala, da ne razmišljam o neumnostih in stvareh s katerimi si uničujem možgane.  Sploh več ne razumem kaj se z menoj zvečer dogaja.

Jaz sem pa cele dneve taka kot opisuješ ti.
Ti imaš srečo, da lahko zvečer zaspiš. Jaz pa se premetavam cele noči. Nočem zdravil....
Tako je že od januarja naprej. Sem tesnobna, ne zanima me preteklost, ne sedanjost ampak se obremenjujem s prihodnostjo... Rajši bi bila alkoholičarka kot da se takole matram cele dneve. Zasvojena sem z odnosi. Pijanc se vsaj kdaj pa kdaj strezni.
Tudi družbe nimam. Danes je v vasi veselica. Rada bi šla pa nimam nikogar, tam pa tudi nočem biti nikomur v napoto.ehhh
Lp

[I am tired of everything]

@alfaromeo155
saj tako tudi je...še tisto, kar vem, da bi meni pomagalo, ker jaz vem kako se počutim oni pa ne, pa pol ko omenim me nazaj s takimi zabijajo, da je najboljš da sm tiho pa sanjam da bo enkrat bolje. Ampak ok, če se pri nas težave tišči v sebi in se jih pod preprogo pometa naj bo pa še naprej tako. Ma ja to je pri nas očitno tabu. Samo ne vem kako bo tisti dan, ko bo vse ven iz mene izbruhnilo. Komaj se opogumim pa vsaj za psihoterapijo pogledam, da bi šla če bi mi pomagalo, me že zabije nekdo, da mi vse skupaj pade dol in sm spet brez volje in mi je za vse vseeno.

@DALIDA2014
ja tudi sama se čudim kako lahko ponoč spim, glede na to, da cele dneve nič takega ne delam. Očitno zaspim od psihične utrujenosti in spim tudi po 12ur. Ven pohajat in to pa tudi jaz nočem hodit, ker sama ne grem, mi je brez veze ker se čudno počutim, ko vidim da so vsi v dvoje jst pa sama. Nekak nimam nič za početi, če sm sama. Sploh pa ne hodim vn pohajat v domačmu kraju, ker še tiste nujne opravke, ki jih imam tukaj me stiska in duši.