Paruresis (strah pred uriniranjem v javnosti) in pee-buddy

[Ventilator]

Na kratko: imam strah pred uriniranjem na javnih wc-jih. Hodim na psihoterapijo in se izpostavljam (npr. tako da uriniram na pisoarjih, namesto v kabini), ampak trenutno ne opazim nekega večjega napredka oz. se mi zdi, da bi hitreje napredoval, če bi imel t.i. "pee-buddyja", torej nekoga z enakim problemom, da bi se skupaj izpostavljala. Npr. od začetka, da bi šla skupaj na pisoar in bi si vzela kolikoar časa bi pač potrebovala - da bi se tako navadila na prisotnost druge osebe in pozneje bi nama bil manjši problem, ko bi šla v neko novo situacijo, kjer bi bili tudi drugi, a neznani ljudje.
Lahko elaboriram, če komu kaj še ni jasno.

Če ima kdo podobne težave in bi se rad skupaj izpostavljal, naj piše v to temo ali na ZS. Lahko mi sporočite, tudi če kdo pozna koga, pa sicer ne sodeluje na forumu.

[Poni]

Jaz sem enkrat pred mnogo leti lulal na vogalu ulice, tako da me je videla ena stara debela soseda. Je komentirala, da pa jaz lulam na hišnem voglu kot kužek. Bilo je enkrat sredi osnovne šale. Nevem zakaj, ampak najbrž zaradi njenega posmehljivega komentarja, sem imel občutek, da sem naredil nekaj grozno sramotnega, prav nagnusnega. Od takrat naprej me je grozno strah, da me bo kdo videl ko lulam. To rešujem tako, da grem vedno lulat notri v kabino. Če je kje nimajo v moškem secretu, grem pač v ženskega. Le pazim, da me kdo ne vidi pri tem.
     Ja, lahko bi rekli, da se ne obremenjujem s tem in sem s tem rešil problem. Ampak vse je relativno. Problem sem samo potlačil - se skril pred njim, bi lahko rekli. Ampak vseeno se ne bi rad izpostavljal. ..... No ja, če bi srečal kakega takega (ljubkega) sramežljivčka kot sem jaz, pa da bi imela oba dovoljšnjo porcijo piva pod kapo tisti moment..... Potem mogoče. Sicer raje ne. No, huje je kje v naravi. Tam moram kar nekaj časa iskati, da najdem kak kotiček skrit dovolj globoko v grmovju ali med drevjem. Pa vsak človek, ki gre mimo manj kot 10 metrov stran, me prežene še 10m metrov globlje v goščavo. Ja, včasih rabim tudi četrt ure, da se skrijem dovolj daleč in globoko..... 

(Kljub vsemu, pa nisem nikoli pomislil, da bi bil lahko to resničen problem - za psihiatra morda.)

Joj, preveč nakladam. Bom kar nehal 

Mimogrede, a tale paruseris..... ali kako že, je latinska beseda?


                         Poni

[DENISpokora26]

js ko sem še pil, sem loh lulal sred ljubljane, zdej pa tud grem v kabino heheh
Mislim pa da nas kr 50% tipov ima ta problem pišat v vrstenm redu, da ja ne bi kdo na drugega pitona pogledal js mislim, da to ni nic narobe ventilator, sej konec koncev je res ful folka, ki nam je panika orinirat pred drugimi, ker je to ipak intimna zadeva, sej velika potreba se tud ne opravlja za sejno mizo ob debati, kdaj zvišat davke ( čeprav tam ni 2x za rečt)
razen, če te to ful moti, da ti je teško ker ne lulaš v pisoar js, bom kr v kabini, doma so me pa že zdavnaj prislil, da morem v spice girls style lulat, sede hehehe drži se legenda 

[Poni]

Mimogrede, a veste zakaj v bifejih moška stranišča tako smrdijo? Ker so vsa poscana po tleh. Zato ker "fantiči" lulajo kar stoje in poskušajo stoje zadet školjko. Kar jim pa ne rata verjetno zaradi vpliva popitega piva.


                         Poni

[Ventilator]

zame in za mnoge je to zelo resničen problem. še zdaleč ne gre samo za to, da ne bi mogel samo na pisoarjih, to je samo del problema. moti me tudi, če je malo wc-jev, če ni možnosti izhoda (npr. v klubu, ko plačaš vstopnico, ampak se ne moreš kar tako sprehajati ven in not, na vlaku - na tistih wc-jih ponavadi ne morem scat) itd. zaradi tega že pet ali šest let nisem šel na noben izlet in se gibljem v radiju 15 km okoli lj in nekoliko več okoli domačega kraja (študiram v lj in se vozim med vikendi domov). recimo danes grem na neko zabavo h kolegici v stanovanje in že razmišljam, koliko bom spil, kako pogosto bom hodil ... tam je namreč samo en wc, kar nekaj ljudi bo in ne bo možnosti izhoda kar tako (moram imeti res razlog, da grem iz stanovanja).
zaradi tega že kar nekaj časa hodim na psihoterapijo, ampak glavni del terapije je pač to da se izpostavljam. saj to delam in je veliko bolje kot je bilo včasih ... recimo zdaj pogosto hodim na pisoarje, ampak včasih pa niti v kabini nisem mogel. ni res, da ima 50 % tipov tako hud problem. 7 % populacije ima take probleme s tem, da jih motijo, jaz pa imam še malo bolj ekstremne.
in ne mi prosim dajat nasvetov v smislu "popij si malo piva" (ker je potem še slabše, ker moram pogosteje na wc) in ne mi govorit, da to ni nič takega ... zaradi tega nisem šel na maturantski izlet ter na neke druge izlete, nisem šel na ekskurzije na faxu, nisem se udeležil mnogih zabav, že nekaj let nisem šel na morje, vse življenje se mi vrti okoli tega. ne morem se niti zaposlit ali it na prakso, ker bi moral biti 8 ur skupaj nekje - kjer bi sicer imeli wc - ampak mene bi motilo to, da nimam možnosti izhoda.

paruresis se uporablja v angleščini, slovensko je parureza, beseda pa po moje izhaja iz grščine. ni pa to uradna diagnoza v dsm ali icd, spada med specifične fobije in se pogosto sopojavlja s socialno fobijo.

@poni: edina možnost da rešiš ta problem je, da se izpostavljaš. sedaj morda ne čutiš potrebe po tem, ampak tudi jaz sem imel včasih te težave v takšni meri kot ti ... potem je pa preraslo ...

[DENISpokora26]

AJA potem je pa to kr problem in je res fajn da se izpostavljaš....

[Agnes]

Paruresis je beseda, ki izvira iz stare grščine.

[Ventilator]

Ravnokar analiziram svoje avtomatske misli in bi potreboval vašo pomoč.

Ena situacija, ki se mi kar pogosto pojavlja je, da ne morem urinirati, kadar čutim, da nimam izhoda iz situacije in kadar so drugi ljudje prisotni na stranišču (sploh kadar me poznajo).
Moje misli ob tem so, da (1) ne bom mogel urinirat (na pisoarju) in da če bo kdo videl, da ne morem urinirat, se mu bo to zdelo čudno. Sam strah pred uriniranjem izhaja iz tega, ker se mi je to že velikokrat zgodilo in pričakujem, da bo spet isto. Drugi del pa tudi meni ni najbolj jasen. Strah je večji, če me ta oseba pozna, ker je pač osebno relevantna, njihova potencialna kritika mi več pomeni. (2) Druga misel pa je, da če ne bom mogel urinirat, bom moral iskat alternativni WC (ki ga pogosto ni) ali oditi predčasno in vsi se bodo spraševali, kam sem šel. Tudi zaradi tega je težje, če sem v družbi poznanih ljudi. Recimo, če sem sam na koncertu, potem lahko grem iz te situacije in ne bo nihče vedel, da manjkam, zato mi ni problem urinirat (ne počutim se kot da je situacija brezizhodna). Prav tako mi ni problem, če sem z osebo, ki ve, da imam probleme z uriniranjem, saj vem, da bo to razumela in ne bo nič takega, če ne bom mogel urinirati (in posledično nimam težav z uriniranjem). Poleg tega je anksioznost višja na začetku situacije (npr. na začetku zabave), ker recimo, če sem že par ur na obisku, se lahko izgovorim, da grem itak domov in ne bo nihče tega vzel kot čudno.

Lahko še malo bolj opišem situacijo, če vam bo bolj razumljivo, me pa zdaj zanima, kaj bi bile v teh situacijah bolj racionalne misli.
Torej: kaj bi si mislili o osebi, ki bi stala na pisoarju in ne bi urinirala? Ali bi to sploh opazili? Predstavljajte si, da ne veste za to fobijo ... če si pa ne morete, pa vprašajte koga, ki nima pojma, da to obstaja.
In drugo vprašanje: kaj bi si mislili o osebi, ki bi kar tako izginila iz situacije s kakim brezveznim izgovorom (npr. da ste na obisku pri prijatelju in nekdo po eni uri reče, da bi šel domov, čeprav veste, da nima obveznosti)? Ali bi temu posvečali pozornost? Sam namreč delam ravno to: ko grem na WC pogosto ne rečem, da grem na WC, ampak kar tako izginem in ko sem eni kolegici povedal za to svojo fobijo, je rekla, da je to opazila in da ji je bolj jasno, zakaj sem včasih kar tako izginil.
Zaradi fobije tudi zelo pogosto hodim na WC (ko imam manj poln mehur, sem manj anksiozen, ker imam potem več priložnosti, da grem na WC preden se res počutim zelo slabo). Glede tega nimam več nekih misli, da bi se to drugim zdelo čudno, ker so se ljudje itak navadili in mislijo, da sem bolan (v bistvu imam tudi res probleme z mehurjem/ledvicami, ampak ni to bistvo moje fobije), pogosto se pa to sploh ne opazi. Lahko pa poveste tudi to, kaj bi si mislili o osebi, ki vsake pol ure hodi na WC?

Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi dali povratno informacijo. Samo izpostavljanje se mi namreč ne zdi dovolj, začeti moram spreminjati svoje avtomatske misli.

[Poni]

Mijav

Če bi jazd videl koga stati pri pisoarju, pa de ne bi lulal, bi najprej pomislil, da o čem premišljuje. Da se je v nekaj tako zamislil, da je pozabil na lulanje.
     Če bi nekdo kar naenkrat izginil z zabave z izgovorom, da mora nujno nekam iti, bi najbrž pomislil, da ima že kake nujne opravke, pa jaz nevem kakšne, ker ga pač ne poznam dovolj dobro. Tujcem pač najbrž ne bo razlagal, kaj natanko počne.
     Če bi nekdo hodil lulat na vsake pol ure, pa bi najbrž pomislil, da ga je strah nečesa v tem prostoru. Ali morda katerega od ljudi v prostoru. Da se iz kakršnegakoli razloga počuti neprijetno v tem prostoru ali v tej situaciji. Pa zato vsake pol ure pobegne na stranišče z izgovorom, da mora lulat. Da je pač lahko za nekaj trenutkov sam.

Lahko pa bi seveda tudi krepko ustrelil kozla v vseh svojih domnevah.


                         Poni

[Ventilator]

Zabava je bila bolj mišljena v smislu z znanimi ljudmi, kolegi. Niti ne nujno neka velika zabava, ampak druženje, lahko tudi pijača.

Na to tretje pa sploh nisem pomislil, ampak mislim, da tega v mojem primeru nihče ali pa skoraj nihče ne misli, ker sem v socialnih situacijah razmeroma sproščen, zgovoren in vesel (ne sicer vedno in nisem vedno bil, ampak gre na bolje). Pa pogosto hodim scat vedno, tudi recimo na predavanjih sem šel vsako uro ven (če je predavanje trajalo uro in pol sem šel skoraj vedno enkrat vmes ven, tako da so se ljudje že kar navadili). V taki situaciji bi kvečjemu mislili, da mi je na predavanjih dolgčas

Sicer pa hvala za mnenje. Naj še kdo prispeva.

[Mehmed]

>>kaj bi si mislili o osebi, ki bi stala na pisoarju in ne bi urinirala?<<

Mislim, da nas ima kar veliko ta problem, tako da bi se mi zdelo smešno, kakšne probleme imamo ljudje. Pa ne mislim posmehljivo, ker se včasih tudi sam težje polulam, če kdo stoji in čaka zraven mene, kateremu bo curek prvi spustil. Meni so bolj neprijetni tisti, ki se lahko polulajo kjerkoli, tudi sredi mesta kjer jih vidi xy ljudi.

>>kaj bi si mislili o osebi, ki bi kar tako izginila iz situacije s kakim brezveznim izgovorom (npr. da ste na obisku pri prijatelju in nekdo po eni uri reče, da bi šel domov, čeprav veste, da nima obveznosti)? Ali bi temu posvečali pozornost?<<

Mislil bi, da ima neke opasne posle ali da je kak zajeban model. Nima se sploh smisla s tem ukvarjati, reči si "briga me, kaj si drugi mislijo o meni".

>> kaj bi si mislili o osebi, ki vsake pol ure hodi na WC?<<

Da dosti pije in da mu ledvice prav delajo. Eventuelno, da ima težave s prostato. Pač piješ veliko vode skozi dan, rad se hidriraš, kaj je to takšnega? Pa če bi šel srat 10x na dan, kaj ima to koga za brigat? Si, kakršen si.

Kaj pa zaspiš lahko ponoči, če nisi čisto izpraznjen? Jaz pazim, da 2 uri pred spanjem nič ne pijem, ker drugače ne morem zaspat (kolega ima isti problem, isto moj foter ).

[Ventilator]

Ja mam isti problem pred spanjem, tako da pazim na to. Tudi če eventuelno zaspim, se potem med bolj zgodaj zbudim in grem znova spat. Samo ne vem, ali je to zaradi nekih težav z ledvicami (ali s čim drugim), grem še na pregled glede tega.

Sem pa potem dalje razmišljal in je situacija malo bolj komplicirana. Navedel sem primer socialne situacije. Če imam problem z uriniranjem, potem lahko navsezadnje odidem in mi je vseeno, kaj si o meni mislijo drugi. Ampak to velja za neobvezne situacije, npr. druženje s prijatelji. Večji problem imam pri "obveznih" situacijah, npr. v šoli sem imel velike probleme ali pa če smo meli na faxu obvezne vaje, bojim se, da bom mel isti problem v službi, zato še nisem nikoli delal preko študenta. Moje misli grejo namreč tako (npr. da sem v službi, kjer moram biti 8 ur): "nujno moram urinirati, ker ne bom mogel iti domov ali kam drugam. Če mi zdaj ne bo uspelo, potem bom moral zadrževati več ur, to pa je zelo neprijetno in boleče in lahko povzroči poškodbe mehurja/ledvic." Ne vem, kako naj se spopadem s to mislijo, kaj bi bilo bolj smiselno in realistično. Točno take izkušnje sem namreč v srednji šoli velikokrat imel - zadrževal sem, dokler nisem prišel iz šole, to pa je bilo lahko tudi 8 ur. Potem sem se navadil, da manj pijem, ampak to ni zdravo in tako sem imel tudi že ledvične kamne. Sem pa imel tudi že hude bolečine v ledvicah in mehurju (bil sem sicer na številnih pregledih in so rekli, da poškodb ni, grem pa zdaj še na en pregled, ker imam občasno še vedno bolečine, ne vem, če so povezane s tem).

Aja, pa Mehmed - glede drugega odgovora - dvomim, da bi si prijatelji, ki me dobro poznajo, mislili, da sem kak zajeban model Mene bi v bistvu motilo to, da bi me spraševali, kam sem izginil (kar bi me, če bi me dobro poznali) ... in sem slab pri izgovorih. Morda bom to kdaj celo namenoma preizkusil, da vidim, kako se bodo odzvali, moj izgovor pa bi lahko bil: "imel sem zdravstvene težave" ali "slabo sem se počutil." Ne vem pa, kako bi se odzvali, če bi jim povedal resnico. Nekaterim prijateljem sem že povedal in pri teh nisem anksiozen, ker so to dobro sprejeli in vem, da se jim ne bi zdelo čudno, če bi jim rekel, da imam težave z uriniranjem in moram domov ali na nek drug WC ali karkoli. Samo ne morem pa tega kar vsem govorit, ker nekateri ne bi razumeli, poleg tega se bom v življenju srečal s številnimi situacijami, kjer to ne bo smiselno ali mogoče (recimo, da sem na izletu z avtobusom, ne morem urinirati - ali naj sedaj celemu avtobusu povem, da imam težave z uriniranjem?) Ne vem, kako bi se počutil, če bi kdo na to novico odreagiral negativno. Imel sem namreč slabe izkušnje s tem, ko mi na začetku starši niso verjeli glede tega, mislili so, da si izmišljujem ali da to delam namenoma, ker nočem v šolo ali kaj podobnega. Saj zdaj razumejo, samo se bojim, da bi do podobnega nerazumevanja lahko prišlo tudi v kaki drugi situaciji, npr. da bi to povedal šefu v službi.
Malo sem zašel, predvsem glede tega, kar sem napisal v drugem odstavku, bi rad spremembo v mišljenju, ker mislim, da mi povzroča največ težav.

[Cheaney]

kaj bi si mislili o osebi, ki bi stala na pisoarju in ne bi urinirala? Ali bi to sploh opazili?
Ne bi opazil.

kaj bi si mislili o osebi, ki bi kar tako izginila iz situacije s kakim brezveznim izgovorom (npr. da ste na obisku pri prijatelju in nekdo po eni uri reče, da bi šel domov, čeprav veste, da nima obveznosti)? Ali bi temu posvečali pozornost?
Vprašal bi se, če je osebo kaj zmotilo... želel bi zvedet zakaj gre domov.

kaj bi si mislili o osebi, ki vsake pol ure hodi na WC?
Zdravstvene težave, morda zgolj prehlad...

Nekaterim prijateljem sem že povedal in pri teh nisem anksiozen, ker so to dobro sprejeli in vem, da se jim ne bi zdelo čudno, če bi jim rekel, da imam težave z uriniranjem in moram domov ali na nek drug WC ali karkoli. Samo ne morem pa tega kar vsem govorit, ker nekateri ne bi razumeli, poleg tega se bom v življenju srečal s številnimi situacijami, kjer to ne bo smiselno ali mogoče
Skoraj vsak ve, da imajo določeni ljudje zdravstvene težave z mehurjem al kakorkol se že tem reče. To zate lahko ostane samo zdravstveni problem in ne psihični. Pač poveš ljudem, da te zajebava mehur, poiščeš kakšen boljši izraz in tvoja težava nima veze z duševnim zdravjem, pa te bodo razumel.
Ti greš na pol ure ven iz predavalnice, se vbistvu samo sprehodit na WC ali tudi uriniraš tako pogosto? Ne moreš urinirat na tujih wcjih, na domačem pa lahko kadarkoli te prime?
Moja izbira so večinoma zaprti wcji, čeprov je to zard dveh razlogov, 1. okrog pisoarjev je ponavad poscano in tja ne bom odlagal aktovke, 2. ko so kakšni glasni okrog se težko 'skoncentriram' in zdi se mi čudno odpenjat knofe, pas...

[Ventilator]

Dejansko hodim tako pogosto scat, ker sem potem manj anksiozen - sem namreč manj pod pritiskom, da moram nujno urinirat, ker če mi ne bo zdaj uspelo, potem bom lahko znova poskusil čez pol ure ... Po drugi strani pa se mi dejansko tako pogosto mudi (na eno uro pribl.), samo lahko da je to tudi zaradi tega, ker sem se tako navadil. Moram še ugotoviti, ali je dejansko kak zdravstveni problem za tem.
Glede tega, da ne morem vsega govorit o problemu pa ne vem, če si me razumel. Ni toliko problem, da moram tako pogosto na WC, ampak da ne morem oditi iz neke situacije. Ko smo meli npr. vaje na faxu, mi ni bil tak problem pogosto hodit na WC, ampak strah pred tem, da mogoče navsezadnje vseeno ne bi mogel, in bi moral domov ali pa bi moral biti za dlje časa odsoten.
Dogaja se mi recimo to, da sem pri komu na obisku in potem grem večkrat probat na WC in ne morem ... in grem potem domov, ampak takoj ko pridem iz stanovanja grem za najbližji grm (če je noč) in curek takoj steče brez problema - ker nimam občutka, da bi to kogarkoli motilo, saj me nihče ne opazuje (saj me tudi sicer ne, ampak je ta podzavestni občutek, da so drugi na to pozorni). Problem glede tega je torej izključno psihični. Pri tem nima toliko veze, ali je wc zaprt ali ne, čeprav ima to tudi vpliv, ampak vse manjši, ker se izpostavljam. Bolj ima vpliv celotna situacija, v kateri sem.

Probleme pa imam samo na tujih wc-jih, ne vem, kako bi bilo, če bi imel doma goste.