NE ZDRŽIM VEČ

[ARMELA]

Zmešalo se mi bo...NE ZDRŽIM VEČ...vsako jutro ta vseobsegajoča tesnoba, globoka, temna, vztrajna, za piko na i pa še kakšen paničen napad...potem z borbo proti tej tesnobi fizično skoraj uničena v službo, nekako gre kar uspešno, vsaj malo pozabim...potem pa večer...in žalost, tako globaka, da boli...in vprašanja, zakaj  se meni to dogaja, kakšno grozoto mi bo prineslo spet jutro...in hvala bogu odrešujoč spanec...in potem jutro, vsakič z novo prekleto tesnobo, ki si je niti zamisliti ne da, samo čuti se jo... in to boli, neskončno boli...tesnoba takšna, da se ne bojim smrti, bojim se življenja...in jutri...ker vem, da je lahko še huje.
Ja so zdravila, v visokih dozah, močna (kako bi bilo šele brez njih), vendar odrešitve ni...vsaka minuta, vsaka ura, vsak dan...samo črnina,brezup.
Boga ni, če pa je, me je zapustil dokončno...in kaj so storili moji ubogi trije sončki, da jim je prekleti Bog dal takšno nevredno mamo...
Ne vem, kako dolgo še...kako bom zmogla...padam v brezup...v pekel...NE ZDRŽIM VEČ!!!!

[Toja]

Armela si v hudi krizi in ti svetujem, da se TAKOJ pokličeš tvojo psihiatrinjo,
se z njo pogovoriš, morda pa bi bilo dobro, da bi zamenjala AD, ker jih že dolgo jemlješ...
Pomisli na tvoje tri sončke...na tvoje tri zlate  , ki te nujno potrebujejo.

Pošiljam ti en topel objem...

[ARMELA]

Pri psihiatrinji sem naročena naslednji teden. Nočem je nadlegovati, ker ima veliko dela. Ja, sem držala že nekajkrat slušalko v rokah, pa sem vedno prekinila zvezo...ne more se ukvarjati samo z menoj...

[Toja]

Pri psihiatrinji sem naročena naslednji teden. Nočem je nadlegovati, ker ima veliko dela. Ja, sem držala že nekajkrat slušalko v rokah, pa sem vedno prekinila zvezo...ne more se ukvarjati samo z menoj...

Armela, res je da ima tvoja psihiatrinja še druge paciente, samo ti jo ta trenutek
res NUJNO rabiš...nisi ena izmed tistih, ki pridejo po recepte...ti rabiš NUJNO POMOČ,
torej daj vzami še enkrat slušalko v roke in POKLIČI brez slabe vesti...

[DENISpokora26]

Armela upam, da si kaj boljša
Glej jaz imam trenutno samo mojo zlato mamico( ati je v švici ker sta ločena že od mojega 10tega leta)
Za mojo mamo je bilo zelo hudo, ko sem zbolel za depresijo in mi ni mogla pomagati, pa še z alkoholom sem se zdravil in uničeval, zmano je trpela in rekla vedno ko bi lahko tvojo bolečino prevzela poa sem ji rekel mami ne želi si tega....
Hočem ti rečti, da nisi sama imaš otroke , ki te imajo radi, jaz tudi imam svojo mamo in ona ima mene pa naj me še nevem kako boli ali pa me je strah mama me bo vedno objela ali utelesena ali pa kot energija, ce bo odsla pred mano...
bodi močna in ne pocuti se odvecno...zdravnica bo vesela , da si jo poklicala ker zato je na voljo, js sm ponoči šel sam od sebe v vojnik dezurnemu, ker sem hotel pomiritev in sma z dezurna vrgla debato za 1 uro heheh...ne boj se ukrepaj...in vedi da ti bo pomagano

[Tayana]

Armela, berem o tvojem trpljenju in se ob tem spomnim, da mi je bilo enako. Trajalo je neskončno dolgo, a vendar je prišel dan, ko je vsa ta groza minila. Ni prišel ta dan nenadoma, ampak postopoma je stvar šla na boljše in danes sem popolnoma ok. Upam, da bo tudi tvoja mora nekega dne odšla od tebe. Ampak, vem, zdaj je zelo hudo in je težko pomisliti, da bo kdaj bolje. Pa vendar se oprijemaj upanja! Drugega ti ne znam svetovati. Glede zdravil imam takšne izkušnje, da mi ni pomagalo nobeno zdravilo, čeprav mi jih je psihiater menjaval. Jaz enostavno ne verjamem več v zdravila. Ampak nočem te prepričevati, da ne pomagajo. Samo meni resnično niso. Morda pa se bo le našlo zate nekaj, kar bo končno imelo zaželen učinek.

Naj pa ti povem nekaj! Meni je zelo pomagala hitra hoja v naravi - v Betnavskem gozdu v MB - na trim stezi. Dnevno sem hodila po dve uri in potem sem začela tudi teči. Vsak dan sem bila boljše volje. Ko sem začela s hitro hojo, sem bila slabotna, da sem komaj prilezla do gozda. Prvo drevo bi najraje objela in ostala tako objeta, ker me je vleklo k tlom, ko je depresija tako pritiskala name. Ampak nekako sem se premagala in sem šla in hodila in hodila. Po nekaj tednih je depresija izgubila moč. Postajala sem vse bolj zdrava in nazadnje je depresija povsem izgubila svojo moč. Ti si ob treh otrocih verjetno ne moreš privoščiti rekreacije, ampak jaz verjamem, da bi ti to vsaj malo pomagalo. Jaz sem imela že odrasle otroke in sem imela čas zase. Slišala sem, da se ob hitri hoji in teku aktivira en hormon v možganih, ki povzroča, da se ob takšni aktivnosti človek počuti srečnejšega. Jaz sem pred začetkom ukvarjanja z rekreacijo bila videti kot mrlič, potem pa sem vsa zažarela, da so ljudje opazili spremembo na meni. Postala sem zgovorna, živahna, moji gibi so postali znatno hitrejši. Če imaš možnost, ob treh otrocih verjetno težko, a če je kakšna možnost, poskusi s hitro hojo ali s tekom, pa boš videla, ali bo kaj bolje. Seveda sama najbolje poznaš svoje razmere. Jaz ti vsekakor želim, da se tvoja mora čim prej konča. 

[ARMELA]

Oh, imam rekreacije dovolj. Vsako jutro se prisilim in grem s kužkom na dolg sprehod. Potem čez dan hoja po gozdovi z otrocmi in kužkom. Sedaj, ko mi je zdravnica predpisala Eglonyl (400 mg) in Zyprexa (20 Mg) je nekako bolje. Jutra so vsaj malo bolj znosna. Vendar še vedno čutim tesnobo nekje v ozadju. Ja, se borim, moram se.

[Tayana]

Pridna! 

[čriček]

Si zmogla, da se boriš, čeprav je zelo težko. Res je zelo težko. Sam imam okm in depresijo in komaj zmagujem, res komaj. Mi volje zmanjkuje. Sploh ne vem več kaj bi delal, da bi mi bilo bolje. Zjutraj, zvečer in enkrat popoldne je zelo slabo, misli o krivdi in smrti mi hodijo po glavi. Ko pridem iz službe, sploh nimam volje, da bi šel na sprehod s psom, se ne počutim normalnega. Najraje grem spat že po 19, ker med spanjem sem zdrav in ni teh groznih občutkov. Čakam, da mi bodo zdravila prijela in čakam, kdaj bo konec misli ter kdaj bom zdrav. Občutki, ki me prevevajo so pa grozni, ena sama muka vsak dan, muka, ki kar traja in traja.

[ARMELA]

Čriček, tvoje besede, kot da bi opisoval mene. Jaz imam sedaj menjavo terapije in upam, da bo kaj bolje.
Drugače pa je stanje nevzdržno. Ta tesnoba tako tišči in ubija, komaj čakam večera in spanja, ko padem v pozabo.

[čriček]

Armela doživljava verjetno podobno. Zaradi ene stvari, ki sem jo naredil in je vplivala na zdravje občutim grozno krivdo. Tako grozno mi je pri duši, da bi skoraj najraje umrl.  Sploh se ne morem potolažiti. Zdravnica mi je rekla, da je bila to kaplja čez poln sod. Nisem tudi zadovoljen v službi, odnosi so grozni in privat življenje ni teklo kot sem si zastavil.upam, da bodo krivdo zdravila izbrisala, ker s tem na duši težko živim. Čakam, da primejo. Saj hodim vsak dan v službo a mislim, da samo tek ne bi pomagal. Imam depresijo in okm in komaj še pobiram in životarim dan za dnem. Ne vem več kaj bi sam s sabo.

[čriček]

Armela upam, da bova ostala v kontaktu in si lajšala muke na daljavo ter bila eden drugemu v oporo.

[ARMELA]

Tudi jaz hodim v službo in mislim, čeprav komaj zdržim, da je to eden od faktorjev, da me ne pogoltne popolnoma depra. Vse delam mehansko, tudi jutranji sprehod s psom... ko odbije pol sedem, se dvignem, ne glede v kakšnem stanju sem, privežem psička in grem. Trudim se, vse delam kot normalni ljudje, a rešitve ni.
Ja, smrt bi bila rešitev in olajšanje, a imam tri močne razloge, da ne storim usodnega koraka...imam tri zlate sončke, za katere moram sama poskrbeti. Čeprav imam že načrt kako bi storila tisto o čemer se ne govori, tako da otroci ne bi videli, da mene ne bi bolelo in da bi bilo nepovratno. Ampak tega ne bom storila, ne smem, ker imam preveliko odgovornost.
Ne vem kako je pri tebi, ampak jaz se znam pretvarjati, da sem v dobrem stanju. Otroci niti ne vedo, kako mi je. Vejo da jemljem zdravila, ker pač moram, resničnega stanja pa ne slutijo.
To ve samo moja psihiatrinja, ki je krasen zdravnik in človek. Vsaj njo imam, da ji povem v kakšen breznu plavam.

[čriček]

Ja, je res hudo to stanje. Človek se trudi splezati ven. Poznam gospo, ki jih ima krepko čez 80 in je, pred leti, ko je postala vdova zaradi krivde šla v depresijo. To je bilo že pred več kot 20 leti. Brez tablet je rabila 2 leti, da jo je prebolela. Depresija se zelo rada ponavlja. Kot, da ji je človek bolj podvržen in se ob sekiranju spet pojavi. Verjamem, da se pozdravi a pri ljudeh traja različno dolgo. Nekateri so skoraj zdravi v nekaj mesecih. Ne vem koliko časa bo trajala pri naju. Jaz hodim tudi na psihoterapijo, da se razišče zakaj se mi je zgodila. Mogoče bi morala tudi ti. Ne počutim se dobro s to boleznijo, je grozna. Po glavi me stiska in mravljinči. A, da bi bilo vsaj samo to, bi človek že preživel. Občutki ob njej so obupno.  Sem drug človek z njo, sam sebe ne prenašam. Nisem si niti malo všeč. Najljubša mi je noč in dež, ne maram sonca v tem stanju. Mogoče bi bila zate dobra tudi kaka skupina za samopomoč npr. Damova.  Se je treba pogovarjati z ljudmi in dobiti podporo, da se ve, da ti stojijo ob strani. Prej sem prebral, da ima 20% zaposlenih ljudi depresijo ali kaj njej podobnega zaradi stresa in mobinga. Veliko nas trpi. Tudi meni je izjemno težko Armela.  Kdor tega ni doživel ne razume. Ljudje te gledajo po zunanjosti in rečejo, da fajn izgledaš, ne vidijo pa noter.   

[ARMELA]

Koliko časa se boriš ti? Jaz se že devet let, ko sem zbolela za poporodno depresijo. Ne vem kako je pri tebi, ampak jaz sem že devet let na Effectinu, ker je to edini AD, ki ga prenašam. Zraven pa še cel kup AP-jev proti tesnobi. In vsako pomlad je isto, grozljivka. Samo da pride prvo sonce, jaz popolnoma odpovem.

[čriček]

Sedaj imam 3 mesece in pol. Pred desetimi leti je bilo prvič in je trajalo 3 leta. Ena moja kolegica, ki ima tudi depresijo in veliko bere to literaturo bi rekla, da mora depresija brez tablet izzveneti v enem letu. Ona je po 3 mesecih jemanja AD že kar v redu. Mene prvič niso ustrezno zdravili, zato je trajalo 3 leta. Ker imam še okm morajo biti višje doze kot za depresijo. A ko ti eno diagnozo dajo, se ta vleče in nič ne preverijo. Mogoče bi morala še h komu po drugo mnenje. Jaz imam sedaj drugo psihiatrinjo, ker prva ni bila v redu in me je samo pacala. Če toliko časa traja, je nekaj narobe. Saj ti pravim, da depresija tudi sama izzveni v 1-2 letih. Človek ne more tega prenašati 9 let. Še kje se pozanimaj. Meni efectin ni ustrezal. Imam cipralex.

[čriček]

Jaz hodim sedaj k dr.Dernovškovi na polikliniki v Ljubljani. Ne rabiš nobene napotnice. Njen mail mojca.dernovsek@psih-klinika.si. Jaz sem ji napisal mail in potem sem bil sprejet pri njej. Vsi pravijo, da je zelo v redu in, da pogrunta diagnozo ter ustrezno zdravi. Sicer pa imajo na polikliniki tudi urgentno psihiatrično službo, ki dela med dejavnikom do 14 oz.15. Popoldne pa je urgenca na Enoti za krizne intervencije na Zalošče cesti poleg Centra za mentalno zdravje, kjer je tudi bolnica ali pa dnevna bolnica, da greš vsak dan domov. Vse to sem našel na spletni strani. Še naši nekateri uspešni pevci so bili tam. O tem je tudi članek na nebojse. Si

[ARMELA]

Moja psihiatrinja je krasna oseba in je nikakor ne bi zamenjala. Na psihoterapije ne pristajam, ker se mi zdijo en sam balast. Sem visoko izobražena in vem, zakaj se je pri meni pojavila depresija. Za mano je en kup  sranja, po domače povedano, en cel šopek osebnih tragedij. Na tem svetu sem ostala popolnoma sama, samo otročke imam. Ampak na njih se ne morem nasloniti ob težavah, za njih moram poskrbeti.

[čriček]

 Sedaj bi pa depresija glede na moje laično mnenje že mogla že miniti, saj ne more trajati v nedogled. Meni psihoterapija pomaga. Tukaj na teh forumih nas je sigurno dosti izobraženih. A to ni bistveno, vsi trpimo. Tudi pri drugih specialistih ponavadi še drugega zdravnika vprašamo. Nekateri psihiatri bolje obvladajo en tip depresije, drugi drugega.

[čriček]

Bo bolje. Zaupati moramo zdravniku. Vsem nam bo bolje.