nasa in NJENE TEZAVE

[MP2011]

Ja AsandraA, prav to je težava, ...če me spomin ne vara, sem  mu povedala da so pač pri nas počitnice in da ima otrok dejanost drugi teden, nisem mu pa povedala za očeta zato pa sem ga tudi poklicala ko je končal službo da mu povem da sem se zadržala pri njem.
Vendar ali je potrebno vse to? Ali sem res dolžna vsak moj premik opravičevati?

Ne tukaj nisi nič narobe naredila. Odrasla oseba si. A je mož že zmeraj tako posesiven? Nezaupljiv človek je on... Mogoče bi mož poslušal kakšnega terapevta za pare, nevtralno osebo skratka. Bo mogu spremenit določene stvari...

[AsandraA]

Draga nasa,
da nekomu povemo kam gremo, ni samo iz tega, da nas lahko nadzoruje. Meni se zdi prav, da mi partner pove, če vnaprej ve, da se bo zadržal po službi. To ni zato, da bi jaz morala vedeti kje in s kom je, le da ne čakam, da me ne skrbi, če je to odsotnost ure in več. Enako ga obvestim tudi jaz. Vnaprej, če vem ali ob odločitvi, če je zadeva hipna. To ni nadzor, to je sobivanje. Za naju je tako prav.

Če je včeraj izbruhnil, je to njegova odgovornost. Tako jo tudi sprejmi. Recimo z besedami: če se morda ne slišiš, kričiš zdajle, ali pa: žališ me. Te pravice ti nisem dala in ne dovolim, da si jo jemlješ sam.

Lepo počasi postavi meje. Vredna si spoštljivega odnosa. Spoštljivega odnosa je vreden tudi tvoj otrok. Česar se bo zdaj naučil, tako bo živel.

Verjemi vase, zmoreš. Korak za korakom. Ni porazov, so samo druge priložnosti  bo.

Pozdrav, sandra

[NASA]

Živijo,

Ja mož je zelo nezaupliv, včasih oziroma kar pogosto si ustvari pri sebi že v naprej neka svoja prepričanja,...in potem se obnaša po tem kar misli, predvideva naj bi se zgodilo,..

Ne vem v petek sem bila z 10 ženskami na sestanku zaradi društva in ker smo se zadržale, ...ker smo si pač imele dosti za povedati, ......me je pričakal v temi na hodniku in me takoj začel spraševati in me dobesedno zasliševati. Jaz sem mu odgovarjala in mu sicer poskušala pojasniti vse njegove dvome vendar ne vem čemu meni to treba!!!!!

Počutim se kot najstnica ki se mora izpovedoovati svojim staršem.
Bila sem na morju za 1 teden s sestro in njenim dolgoletnim partnrjem ko sem bila na porodniški in me je obtoževal da smo spali skuaj in da je bil sigurno še nekdo  z nami za katerega mu nisem povedala?!!!!?      Ne vem s kje njemu te ideje.

Se je pa dogajalo da me je njegova mama kontrolirala kam hodim kdaj pridem domou. Sedaj ko pomislim se počutim kot zločinec ne vem ,..... GA KLICLAA DA KAM SEM ŠLA,.....NE MOREM VEJETI KAJ SE LAHKO LJUDJE ZMISLIJO, KAKŠNO NEUMNO OBNAŠANJE, NEUTEMELJENO SUMIČENJE.
MENI SE ZDI SAMO BOLANO OBNAŠANJE., Sem pa ta trenutek zelo jezna,...

Meni dela kar slabo, .....prav grozno.

Neverjetne občutke doživljam!! Grozno se počutim, včasih imam občutek da me želijo psihično uničiti, ker sem včasih na koncu z živci in akumuliram neprestane pritiske, njihove  izpade,....

Ja  otrok pa upam da res ne bo preveč gledal teh stvari ker se prav bojim kakšno popotnico za njegovo življenje mu lahko pusti vse to.


Upam da tudi jaz pridem k močem in bom pravilno odreagirala ko bom deležna teh izpadov in izbrala pravo pot.

[MP2011]

Živijo,

Ja mož je zelo nezaupliv, včasih oziroma kar pogosto si ustvari pri sebi že v naprej neka svoja prepričanja,...in potem se obnaša po tem kar misli, predvideva naj bi se zgodilo,..

Ne vem v petek sem bila z 10 ženskami na sestanku zaradi društva in ker smo se zadržale, ...ker smo si pač imele dosti za povedati, ......me je pričakal v temi na hodniku in me takoj začel spraševati in me dobesedno zasliševati. Jaz sem mu odgovarjala in mu sicer poskušala pojasniti vse njegove dvome vendar ne vem čemu meni to treba!!!!!

Počutim se kot najstnica ki se mora izpovedoovati svojim staršem.
Bila sem na morju za 1 teden s sestro in njenim dolgoletnim partnrjem ko sem bila na porodniški in me je obtoževal da smo spali skuaj in da je bil sigurno še nekdo  z nami za katerega mu nisem povedala?!!!!?      Ne vem s kje njemu te ideje.

Se je pa dogajalo da me je njegova mama kontrolirala kam hodim kdaj pridem domou. Sedaj ko pomislim se počutim kot zločinec ne vem ,..... GA KLICLAA DA KAM SEM ŠLA,.....NE MOREM VEJETI KAJ SE LAHKO LJUDJE ZMISLIJO, KAKŠNO NEUMNO OBNAŠANJE, NEUTEMELJENO SUMIČENJE.
MENI SE ZDI SAMO BOLANO OBNAŠANJE., Sem pa ta trenutek zelo jezna,...

Meni dela kar slabo, .....prav grozno.

Neverjetne občutke doživljam!! Grozno se počutim, včasih imam občutek da me želijo psihično uničiti, ker sem včasih na koncu z živci in akumuliram neprestane pritiske, njihove  izpade,....

Ja  otrok pa upam da res ne bo preveč gledal teh stvari ker se prav bojim kakšno popotnico za njegovo življenje mu lahko pusti vse to.


Upam da tudi jaz pridem k močem in bom pravilno odreagirala ko bom deležna teh izpadov in izbrala pravo pot.

Mož teh napak pri sebi ne bo priznal. Zato rabita svetovanje za pare... sem že rekel pomoje, da ti aktivno delaš na problemih, moral bi pa tudi on. Glede njegove družine pa ti ni treba popuščati. Probleme morata reševati vidva z možem. Oni pa, če ne mislijo podpirati se naj ne umešavajo.
Aja, čeprav se tebi te njegove obtožbe zdijo smešne, ker so popolnoma brezpredmetne, je to, da on tako razmišlja zelo resen problem...

[Puma]

NASA
ko govoriš o SEBI in SVOJIH  občutkih , ne rabiš imeti slabe vesti in se ne potrebuješ opravičevati.
Najpogostejši problem je, da zadeve predolgo meljemo v sebi ali jih cello skrivamo pred drugimi.
Upam, da imaš kakšno prijateljico, kateri lahko poveš o SVOJIH občutkih, čustvih.
(počutim se omejeno,počutim se nadzorovano,strah me je da bom obtožena brez argumentov,itd)

In poskusi tudi pri pogovorih z možem govoriti o SVOJIH občutkih. Kajti sogovornik ti zelo težko lahko dopoveduje kaj moraš čutiti in mu s tem pravzaprav jemlješ orožje za obtožbe.
Morda bi bilo na mestu tudi vprašanje možu, kaj ON občuti, ko si ti na obisku pri očetu.
Zakaj se ON čuti oguljofanega, če ne ve vsak trenutek kje si.

Ostalo so ti punce že itak veliko svetovale
Drži se.


 

[KristinaBrumec]

Pozdravljena...Nasa .Jaz sm tud nova na tem forumu,ceprav sm ga ze veckrat pregledovala in izkala odgovore za moje tezave,ki so skoraj podobne tvojim...to ce sam ne das zkozi ne mors nikol prav razumet ,kr to je zlo huda bolecina ki se da premagat sam brez tablet negre...in brez mocne volje!Jaz sm ti poslala sporocilo ce hoces da se spoznama...Lep..pozdrav...

[Puma]

to ce sam ne das zkozi ne mors nikol prav razumet ,

Verjemi, da marsikdo razume. Je pa res, da v tak položaj ne padeš kar iz danes na jutri, ampak je potrebno meje postavljati že na začetku.
Kot bi šel po stopnišču počasi počasi navzdol in bi se na koncu presenečeno vprašal: ja kako sem pa tako nizko padel.
Verjemi, da ne obsojam, saj sem ljubosumnost izkusila na svoji koži. Vprašanje pa je, koliko časa si to pripravljen prenašati. In na začetku se zadeve dajo še zavreti,urediti,skomunicirati. Ko je prepozno ponavadi ni niti čustev niti volje več. In takrat si na novi prelomnici: boš to trpel še naprej ali pa boš svoje življenje živel naprej drugje.
Težko namreč spremeniš druge

[NASA]

Najprej se vam iz srca zahvaljujem za vse odgovore.
Nobenih zamer (nič ne sprejmem negativno) ni in všeč mi je da lahko dobim še kakšno mnenje, pogled, ....

Res je zavedam se, da sem si kriva sama, da sem dovolila. Problem je bil ker sem se počutila sama, jaz sem namreč po smrti mame ostala brez staršev, s sestro ( z očetom se na žalost nismo razumele s sestro). Poleg tega  me je oče javno sramotil ter o meni govoril zelo grde stvari, da sem se sama celo počutila krivo da je mama umrla.

Počutila sem se kot ena majhna uš, škodljiva žuželka. Ne zma opisati  občutkov, žalost, osamljenost, predanost usodi,.......neprijetni občutki  v družbi,...sama sebe sem se sramovala, obtoževala, sama sabi sem šla na živce, ter se umaknila v svoj svet...,...

Takrat sem že bila v vezi, začela sem delati kar mi je prišlo zelo prav, da sva se s sestro lahko  normalno preživljale in šolale, nisem si iskala druge službe. Poskušala sem dati vse najboljše kar sem lahko. Čeprav sem si potem želela  dva krat v teh letih prekiniti zvezo ker se nisem počutila v redu v njej  in ni bilo upanja da bo bolje, ..................... zaradi težav ki so se začele kazati. Vendar sem bila na žalost sama, oziroma počutila sem se osamljeno, zapuščeno.

Ne vem s kje vsa ta moč, ki sem jo začela čutiti z rojstvom otroka. Ne vem s kje tako jansi pogledi,... mislim pa, da sem začela mogoče tudi braniti malo otroka ker sem dobila zelo npriejtne občutke in dovme, ter strah da bojo tudi njega tako upralvjali.

Presenetilo pa me je tudi to da mož ni bil in msilim da ni na moji strani da me ne razume, ter da je na koncu prepričan da imajo njegovi starši  prav, da sem jaz problematična. Ter razna obtoževanja ki jih raje nebi omenjala ker mi delajo prav slabo ko pomilsim, kaj lahko človek pomisli, izreče, in obtoži človeka,...brez nekega temeljnega razloga, dokaza.

Če se počutiš osamljenega, ničvrednega,....si ne upaš delati korakov, vsaj pri meni je bilo in je še tako, (čeprav je malo bolje). Vsaj začela sem se postavljati zase in postavljati meje čeprav mi je to prineslo veliko kreganja,...prerekanja obtoževanja.......

Sedaj poskušam biti trdna pri svojih prepričanjih, katere poskušam kar se da realno presoditi. Ne rečem veliko napak delam tudi jaz, vendar pa ne žalim, obsojam,.. zaničujem,.......povem in se umaknem, razmislim in potem poskušam nadaljevati pot ki sem si jo zastavila, če vem da je to prava pot da bom tako rešila stvari ki me bremenijo.

Je pa tudi to da se velikokrat zrušim in sem čisto na tleh,... takrat se počutim  zelo sma, brez moči,....

Saj na koncu se mi mož smili, ker mislim da je tudi on deležen močne psihične manipulacije svoje družine iz ozadja. Mislim da ga je zelo strah in zato deluje nad mano tako, vendar ne morem biti jaz žrtev in hkrati rešitelj njihovih težav.
Jaz naj bi  bibla pridna punčka, punčka za vse, nikamor šla, delala in živela samo za njih in hkrati bila kriva za vse!!!?!!!! Ne hvala!!

Jaz moram skrbeti za otroka, da bo zdravo odraščal in hkrati tudi jaz si želim in si zaslužim sreče in mirnega življenja.

Tako sem se razpisla, čeprav v sebi imam še vedno strah vendar je tudi moč v meni kar je razvidno tudi iz stavkov.

Upam da nisem preveč tečna,... in preveč nakladam.


KristinaBrumec, hvala za sporočilo, nisem pa mogla odpisati ker E-mail naslov ni pravi mi ne pošlje naprej sporočila.

Hvala vsem in lep dan želim







 

[MP2011]

Res je zavedam se, da sem si kriva sama, da sem dovolila.

Lahko se postaviš zase, ampak kriva pa nisi nič.

[NASA]

Hvala MP2011, za odogovor  ter tolažbo, podporo. Zelo lepo je če veš da te nekdo podpira..

Večkrat sem že slišala, ali tega nsiem opazila prej,...zakaj sem potem nadaljevala,.... kako da nisem prej postavila meje,...
Vem da sem za situacijo ki je ternutno podzavestno delno kriva, ker sem omogočala in s tem podirala osebe da so tako ravnali, ...vem pa tudi da sem to počela ker nisem bila dovolj močna. Saj  v nasprotnem primeru najverjetneje tega ne bi dovolila.

Rada bi vas samo še nekaj vprašala. Danes sem se spet srečala z mojim problemom ki ga poskušam ignorirati vendar ga ne morem več.  Imam namreč eno veliko veliko težavo:
Zelo pozabljam, imam zelo slab spomin,...tudi če se trudim ... veliko pozabljam, in zelo težko se spomnim stvari ki so povezane z delom, ....dogodki. Ne spomnim si kaj sem delala in če me kdo kaj vpraša postanem panična, ker se ne spomnim, ker ne vem,...včasih se čez čas ali čez kakšen dan ko zelo globoko razmišljam spomnim kakšne stvari.

Je zelo neprijetno za delo in življenje. Pomislila sem da je to kot obrambni mehanizem ki se mi je razvil ker sem bila vedno tako zatopljena v težave razmišljala samo o težavah, neprijetnih dogodkih,... vendar se bojim da tega ne bom mogla popraviti.

Bojim se da se zadeva ne še poslabša. Ima še kdo kašne podobne težave?
Ne morem normalno delati ker se vsakodnevno srečujem z težavami zaradi spomina.

Hvala že v naprej

[MP2011]

Hvala MP2011, za odogovor  ter tolažbo, podporo. Zelo lepo je če veš da te nekdo podpira..

Večkrat sem že slišala, ali tega nsiem opazila prej,...zakaj sem potem nadaljevala,.... kako da nisem prej postavila meje,...
Vem da sem za situacijo ki je ternutno podzavestno delno kriva, ker sem omogočala in s tem podirala osebe da so tako ravnali, ...vem pa tudi da sem to počela ker nisem bila dovolj močna. Saj  v nasprotnem primeru najverjetneje tega ne bi dovolila.

Rada bi vas samo še nekaj vprašala. Danes sem se spet srečala z mojim problemom ki ga poskušam ignorirati vendar ga ne morem več.  Imam namreč eno veliko veliko težavo:
Zelo pozabljam, imam zelo slab spomin,...tudi če se trudim ... veliko pozabljam, in zelo težko se spomnim stvari ki so povezane z delom, ....dogodki. Ne spomnim si kaj sem delala in če me kdo kaj vpraša postanem panična, ker se ne spomnim, ker ne vem,...včasih se čez čas ali čez kakšen dan ko zelo globoko razmišljam spomnim kakšne stvari.

Je zelo neprijetno za delo in življenje. Pomislila sem da je to kot obrambni mehanizem ki se mi je razvil ker sem bila vedno tako zatopljena v težave razmišljala samo o težavah, neprijetnih dogodkih,... vendar se bojim da tega ne bom mogla popraviti.

Bojim se da se zadeva ne še poslabša. Ima še kdo kašne podobne težave?
Ne morem normalno delati ker se vsakodnevno srečujem z težavami zaradi spomina.

Hvala že v naprej

Jst bi probal z zdravo prehrano za boljši spomin oziroma na splošno delovanje možganov, počutje. Ne vem velik o tem razn omega 3. Pozanimi se. Pol pa recimo vaje za spomin. To tud na internetu poišč. Pa pač zdravljenje same depresije, ki ti to povzroča. A AD-je imaš? Pomoje se je men izboljšal na tapravih AD-jih.

[AsandraA]

Draga Nasa,
moja izkušnja s fazo depresije je motnja koncentracije. Enostavno moram "avtomatskega pilota" izključiti, ker delam neumnosti. V takem obdobju si nalagam (opravljam) dosti manj zahtevna dela, ki pa jih opravljam zelo skoncentrirano. Ta koncentracija me utrudi, zato je potrebno delati manj in več počivati. Pri meni je uspešno - ne ciklam in ne obtožujem se. Zdaj sem zmožnna toliko in uspešno obvladujem. Mislim, da je bistvo v sprejetosti dejstva.

Sandra

[NASA]

Jooj, jaz vas obdajam z vprašanji in mojimi težavami,...

Zelo sem vam  havležna, za vse odgovore.

Mislim da je res super ko se odpreš,  lahko v miru , čeprav preko foruma.

Jaz sem bila na AD 7 let nazaj ker sem bila tako na tleh, prav zaradi odnosov doma, da sem imela vrtoglavice čez dan in ponoči ko sem spala. Cela soba se mi je vrtela. Bila sem na več kontrolah in ugotovljeno je bilo da je najverjetneje psihičnega izvora.
Ko sem se prvič odprla zdravnici je kar lilo ven iz mene. Jokala sem ker nisem mogla več in predpisala mi je Asentro 25ml ter HELEX za začetek ter po potrebi.

Te AD-je sem pila 1leto in pol potem jih nisem več jemala. Nisem pa hodila k psihoterapevtu.

Spomin mi pa kar dela težave, in mogoče res zaradi depresije. Tokrat nsiem tako na tleh in poskušam biti kar se da aktivna, ter ne kažem navzven mojega notranjega stanja.

Imam pa te težave s spominom.  Sem večkrat  pomislila na sklerozo  ali demenco.
Ma demenc upam da pri 35 letih ne more biti ?? 

Upam da sem na dobri poti se mi zdi ker poskušam biti močna, trdna (kar nisem bila nikoli) in poskušam reševati stvari. ,..mogoče pa si delam iluzije, se tolažim.

Verjetno vsega ne delam prav kar vidim iz reakcij ljudi vendar se ne sekiram več tako kot prej in se spreminjam da bi drugim ugajala.

Vsem želim lep vikend, pustovanje ter da bi bil vesel in miren

Nasa

[NASA]

Pozdravljeni,

Pošem vam ker sem  čisto na tleh. Med vikendom se je zgodilo nekaj zaradi česa sem odšla stran.

Ne vem kako razmišljati, sem čisto prazna. Mož bi rad da pridem nazaj. Saj nisem šla zaradi njega temveč zaradi utikanja njegove sestre v naše življenje .

Šlo se je za to, da je skozi okno sestra moža gledala v notranjost naše hiše (ko nas ni bilo doma)  in naj bi bil ptiček brez vode. Napisala je sporočilo možu ta ji je naročil naj gre v hišo in naj mu da vode. Sicer sem 100% prepričana da je ptiček imel vodo ker sem prekontrolirala preden sem šla in opazila sem da je ko sem se vrnila vode bilo več v posodici, vendar sem si misla da mogoče nisem videla prav ko sem odšla.. Ko sem se drugi dan odpravljal proč je bila sesta zunaj in mi zatežila da je ptička že dva dni brez vode naj poskrbim zanjo. Takrat so me msilila da znorim. Kaj a smo normalni kako si drzne, kako lahko ona kontroliza stvari ki niso njene moje življenje!! Izjavila je celo da bi ji morala reči hvala!!!!!!

Odlšla sem ker sem mislila da mi popsutijo živci, tresla sem se in res čisto sem znorela znotraj sebe. zadrževala sem se in odšla.

Ne zdržim več  napetosti. Ne zdržim več utikanja. Kakšno pravico ima da ne rečem mula 10 let mlajša od mene me kontrolirati in se utikati v moje življenje, tresti laži zato da me zaničuje!!!!

Spala sem pri očetu z otrokom včeraj pa je bil otrok pri možu. Nisem hotela domou, ne počutim se, počutim se prazna čisto prazna in ne vem kaj naj storim.

Hvala in lep pozdrav

[AsandraA]

Draga Nasa,
najprej si spočij. Poskusi najti ravnovesje, kolikor se ga v taki situaciji da. Nujno, zares nujno si poišči strokovno pomoč. Ti svakinje ne boš spremenila, le sebe lahko. Sebe v tej meri, da te njene opazke pač ne bodo motile. Ti veš, da ptica ni brez vode dalj časa, kot bi bilo možno. To je dovolj. Te sploh ne zanima, ali je bilo vode 2 cm ali 2 mm, ali je bil ptič 2 uri brez vode. V naravi je tako, da so ptice tudi brez vode včasih.

Meni osebno je terapevtka Tjaša Kos všeč. Vodi delavnice (do 10 udeležencev), kjer v varnem okolju dvigaš samozavest. Edino na tak način si boš "izborila" svoj prostor in svoj mir. Ko boš našla mir, vedela za svojo veljavo in voljo, boš v miru razmislila, ali v tem okolju še želiš živeti, ali pa ne. Sprejemanje velikih in težkih odločitev z begom ponavadi niso dobre.

Te pozdravljam, Sandra.