nihanje v razpoloženju

[inka235]

Saj ne vem, kam naj napišem. Moja diagnoza je oz. so panični napadi, ampak jaz menim, da je ob tem še depresija  . Kakorkoli. Zanima me, po vaših izkušnjah, če ste v procesu zdravljenja šli skozi različna razpoloženjska nihanja. V mislih imam predvsem takšna, da ste bili v najboljše stanju relativno ok, torej nekako normalno funkcionirali, potem pa so prišla obdobja, ko se vam recimo po več dni ni dalo niti vstati iz postelje, kaj šele živet ali kaj počet, ko je praktično vse brez smisla?

Sama se trenutno počutim nekako tako, torej slabo. Z Equoresom se zdravim že skoraj 8 tednov. Bila sem že bolje, sedaj se mi pa spet nič ne da, kar naprej se mi pojavlja nek strah, ni mi do življenja.

Vesela bom vsakega odgovora. 

[zelvica999]

Ojla Inka,

te povsem razumem. Pravih panicnih napadov nisem dozivljala, sem pa dozivljala elemente panike, pac na smrt prestrasena, nihanje razpolozenja iz minute v minuto, na koncu sem samo se lezala v postelji in nehala hodit na faks. Vmes kak dan super, potem pa spet cisto podrta in brez volje.
Mogoce ves, odkod izvira strah?

[inka235]

Pozdravljena! Hvala za odgovor. Ja, kaj pa vem. Se že četrtič srečujem s tem sranjem  . Celo otroštvo, do štirinajstega leta, sem živela v strahu (odnos očeta do meme in mame), ampak jz mislim, da sem to predelala že. Imam pa zadnje čase tak nikakvi odnos do sebe. Zelo nizko samopodobo, ker se mi zdi, da česarkoli se lotim v življenju, propade. In se mi zdi malo brezveze, da sploh živim.

Zdaj pa prihajajo takšna čudna obdobja plusov in minusov. Predvidevam, da na vse skupaj vpliva tudi malo PMS (beri: predmenstrualni sindrom  ). Upam vsaj. Ker sem že bila precej ok, zdaj pa spet ta šit. Ohjej, saj bo.

Kako pa je tebi uspelo priti ven iz tega? Je bilo hudo? 

[zelvica999]

Hmm ja tako bom rekla, meni je bil ugotovljen okm in če ga ne bi začela zdravit, bi najbrz preslo v depresijo, ker sem na koncu samo se jokala in tuhtala katero smrtno nevarno bolezen imam. Pri meni so vzroki bili drugacni... meni so paniko sprozale vsiljivke, da imam raka, da bom umrla, da še bom zadusila... zdaj jemljem zdravila za okm in sem bolj mirna.
Najbrz ti bo vsak svetoval, da stopi do psihiatra, da ti predpise ustrezna zdravila in fglede na to, da se ti to ponavlja, bi bilo dobro, da s pomocjo psihoterapije prepoznas in odstranis vzrok, oz. se naučiš kontrolirat custva.
Pot ne bo lahka, se ti bo pa splacalo. 

[inka235]

Zelvica, jaz sem malo razmišljala o tem, kar si napisala. Ampak jz sploh ne vem več, kaj mi je in kam se naj kategoriziram. Mene je nenormalno strah, da bom znorela. Sicer za voljo tega ničesar ne počnem, se tolažim, da bo minilo, ampak ne vem, kdaj. S čim se lahko to zdravi.

Jz še vedno menim, da je to posledica nižanja AD-jev in resnično upam, da bo prišel trenutek, ko bom res ok. Kako si sama pomagaš?

[zelvica999]

Inka,

Oprosti, ocitno nisem dobro prebrala tvoje objave, ker sem spregledala, da diagnozo ze imas in da te mucijo nihanja... znorela pa ne boš, verjemi  zna biti, da je tako zaradi nizanja in se zdaj tako pocutis... jaz sem v torek zvisala za osminko in spet niham, ceprav sem bila ze bolje. Zal ne gre drugace kot da pocakam in si pomagam s pomirjevali, ko je hudo. H kateremu psihiatru pa hodis? Vse bo se ok, ti bom se pisala 
Bodi dobro

[moni]

INKA
Ne boš znorela res ne,vse to dobro poznam.Tudi mene je grozno strah strah pred tem da bom kar naenkrat padla in bo konec.Zdravim se s cipramilom,ko je najbolj grozno vzamem pomirjevalo.Vem da bo boljše,že tretjič se borim s strahovi in paniko,ne bom ji pustila,da zmaga!

[zelvica999]

pogumne punce

[klarap]

Tudi jaz imam urna nihanja. Zjutraj je najslabše ta tesnoba in ta strah. Potem je malo bolje pa spet ta strah. Strah pred boleznijo, strah pred smrtjo ...Jaz upam, ko bodo ad čist prijeli, da tega straha več nebo.
Držite se punce .

[zelvica999]

klara, ko AD primejo, tega strahu ne bo vec! super se drzis, samo se malo

[inka235]

Punce, hvala vam. Danes doživljam takšno krizo, da že več ne vem, kaj naj. Razmišljala sem tudi o najhujšem. Meni pridejo v glavi takšni hudi občutki ali kako se naj izrazim, da se mi dejansko zdi, da se mi bo zmešalo. Dejansko. Danes sem se jokala kot dež in razmišljala, kakšen bo izzid vsega skupaj. Pa tako sem že bila ok. Nafilali so me z AD-ji (dvojnimi), potem pa mi dejansko čez noč vse vzeli stran. In jaz mislim, da je to tisto, kar me matra, ampak hudo mi je, ker niti od enega zdravnika ne dobim potrditve, da je to tisto, čeprav NIKOLI prej v življenju nisem šla čez tak pekel, res NIKOLI. In to so zame povsem novi občutki.

Ali je možno, da se človeku zmeša? Dejansko zmeša? Pozna kdo koga. Pravzaprav sploh ne vem, kaj bi pomenilo to, da bi se mi naj zmešalo. Ampak hudo je, no, res. Je dal kdo že to skozi??? Prosim vas za kakšen odgovor, meni bi to toliko pomenilo, ker se mi zdi, da sem sama. Prav nihče v bližini ne ve, o čem govorim. Nihče ni šel čez to. 

[zelvica999]

Inka,

NE bos znorela. Tocno vem, kaj dozivljas in res, cisto zares ne bos znorela. To so obcutki, ki bodo minili, so pa zoprni, to pa ja. Imas mogoce kaksna pomirjevala?

[inka235]

Ja, pomagam si s Helexom (0.25mg enkrat na dan). Kjlub temu me še zagrabi strah, ampak ga s tem malo lažje obvladujem. Ali pa se zjokam, da je malo lažje. Ne vem, kaj bo z mano. Sedaj sem samo na 10mg Eqoresom, pred tremi tedni nižala na iz 15mg, pa še minus 150mg Trittica. Zdi se mi, da je trenutno stanje posledica odtegnitve. Resnično tako čutim, ampak ne vem, kdaj bo to minilo. Tako zelo me je strah. Misliš, zelvica, da se res ne znori? Jz sem obupana, popolnoma. Hvala 100000x

[zelvica999]

Zna biti, da je od nizanja, ja... Pri meni je bilo najhuje prvi dan ko sem vzela Zoloft, proti veceru me je zacela grabit panika, ki se je samo se stopnjevala... Cisto sem bila prestrasena. Kak teden kasneje spet, ampak na drugacen nacin. Takrat sem bila pa tako zelo prestrasena, da sem se ustrasila vsakega zvoka, giba, nisem prenesla blizine, fant mi je nekaj govoril in sem se zagledala v njegovo zenico (smesno, vem!) in me je popadel grozen strah in to tak, da sem mislila, da se mi bo res zmesalo, obcutek, kot bi bila na meji, res.... Pa se pomirjevala nisem mogla vzet, ker se bojim tablet in se suha usta sem imela, kar je pomenilo, da bi se mi tableta ustavila v grlu in bi bila se bolj prestrasena. Res obup. Tocno vem kaj dozivljas in ja, obcutki so grozni ampak tudi to bo minilo, res. Ne bo se ti zmesalo, res ne. Samo stopnja anksioznosti je tako visoka, da imas take obcutke, kakrsne pac imas.

[inka235]

Ja, saj, jaz najbolj opažam te spremembe pri menjanju doz. Ampak trajajo po tri ali štiri tedne že sedaj. Kdaj bi naj to izzvenelo? Kako dolgo so lahko prisotni takšni občutki? Mene vsako jutro zaskrbi, ko se zasledim, da nisem ok. Hvala, Zelvica  . Kdaj je tebi izzvenelo?

[zelvica999]

Jaz visam dozo, tako da pri meni obstaja moznost, da bom se kdaj tako prestrasena... Fajn je, da se ne ustrasis ob najmanjsi stvari, ceprav to je lazje rect kot pa naredit. Najbolje je, da se s cim zamotis, zdaj odvisno kaj ti pase, meni pomagajo igrice, katere level moram odigrati v tocno dolocenem casu in potem tako not padem, da sem skoncentrirana samo na to Ko je mene taka panika prijela, je lahko trajalo tudi do dve uri, no ponavadi se je zacelo zvecer, tako da sem sla hitro igrat igrice in cakala da pac mine. Minilo bo, to je vazno. Zoprno je ampak vsakic, ko te prime, se opazuj in potem vidis kdaj te prime, kaj ti pomaga... na koncu se ze tako navadis, da dojames, da so to samo obcutki in potem je tudi strah manjsi. Meni se ni dogajalo vsak dan, tako da ti ne znam tocno povedat, kdaj je izzvenelo, ker ne vem, a se bo se kdaj pojavilo ali ne... ADje jemljem dobre tri tedne, stranski ucinki so prisotni ampak jaz racunam na to, da vecjo dozo kot imam, bolj prime in manjsi so stranski ucinki. Tako da mislim da pri tebi ne bo vec dolgo trajalo, pri tebi je mogoce problem bolj to, da se ti sama ustrasis, da te bo prijela panika in potem se to stopnjuje. Jaz res verjamem, da se ti bo vsak cas nehalo. Koliko casa bos se znizevala?

[inka235]

Ne bom več nižala. To je to. Se mi pa zdi, da ne bom nikoli prišla iz tega šita. Bomo videli, kako bo. Vse je v glavi, saj vem, ampak trenutno se še ne znam obvladati. Sicer pa že tak povprečen napad brez težav obvladam. Sem se že naučila. Zdaj imam delo z norostjo  . Počasi bom tudi to skapirala, kako rešit. Hvala Zelvica, zelo si me potolažila, res.

[zelvica999]

Ni za kaj 

A lahko bolj podrobno opises ta obcutek norosti? A zacutis, ko prehajas v tako stanje, da se samo se stopnjuje? A se cesa ustrasis, pa zato dobis tak obcutek?

[inka235]

Tudi sama bi ga želela analizirat, ampak mi ne uspeva najbolje, ga sploh ne znam opisat, se mi zdi. Pač, jaz sem po naravi panik. To je dejstvo. Ampak nekako se znam sicer obvladat. Sedaj je pa tako hudo, da ne gre. Tako hudo pride v glavi, da imam dejansko občutek, da nisem v realnem stanju, da ne vidim dobro, da se mi meša, da se kmalu ne bom mogla več obvladat, da bom postala na psihiatriji, na zaprtem oddelku, kjer me bodo zvezali itd. Ampak vse to se je začelo po umiku trazodona ali trittica. In se tega ne rešim. Je bolje, pa je slabše, pa spet. In trenutno se potolažim s helexom, ko je res hudo. Zdravnica mi je dala sicer loquen, ampak se mi zdi, da mi nič ne pomaga. Ko sem ukinila trittico, sem imela vročino, visok tlak, visok pulz, nespečnost, tresavico tako, da je bila groza. To se je nehalo, sedaj pa imam nenormalen strah. In sploh ne vem, kaj naj. Zdravnica pa mi je ukinila trittico in 5 mg eqoresa, ker sem imela samomorilne misli ob kombinaciji obojega. Ne vem, kaj bi bilo dobro zame sedaj. Ali bi potrebovala druga zdravila, sploh ne vem, kaj naj. Kaj meniš?

[zelvica999]

Ja, tudi jaz sem imela enake obcutke, ampak preden sem zacela z zdravili... Da bom izgubila nadzor nad sabo, da se mi bo zmesalo, obcutek kot da ne vem tocno kaj delam in da me bodo zvlekli na psihiatrijo... No potem med jemanjem sem imela take obcutke ker sem mislila, da se mi bo zmesalo zaradi strahu, ker sem bila tako prestrasena.
Na zdravila se ne spoznam, tako da tu ti ne morem svetovati... Daj ti pisem na ZS.