DEREALIZACIJA in DEPERSONALIZACIJA

[Dharma]

Pozdravljeni 
glede na to, da se sama spopadam z anksiozno/panično motnjo in deralizacijo (v najhujšem obdobju sem doživljala tudi depersonalizacijo), me na podlagi tega, dosti vas sprašuje, če je bilo pri meni tudi tako in tako, če sem doživljala take in drugačne simptome in podobno.
O teh stvareh je zelo težko govorit. Prvič ne veš niti sam kaj točno se dogaja, kaj šele da bi to nekomu opisal. Tudi potem ko že izveš kaj ti je in kako vse skupaj funkcionira in nekaj malega zakaj mogoče to je kot je, je še vedno občutke in doživljanja težko opisat.

Malo prej sem (spet) malo googlala (yutubala ali kakorkoli) in naletela na simpatične posnetke, ki so meni osebno res na mestu. Posebno ta mali Danni mi je padel v oči, lepo razlaga, z veseljem ga poslušaš in najdeš neke vrste uteho v njem. Jaz sem si ga dala kar med priljubljene, ker me že sam njegov govor tako lepo pomiri in potolaži, da bi ga človek kar objel. Poleg vsega pa tako Danni, kot ta drugi moški tako lepo, nazorno in iskreno opišeta derealizacijo in depersonalizacijo, da lahko jaz, ki sem to doživljala in še vedno malćek doživjam, rečem, da je to to o čemer govorita in ni neko nakladanje in pametovanje v prazno. TO JE TO!

http://www.youtube.com/watch?v=vpX051fZrps   
http://www.youtube.com/watch?v=gdq6_Hylgi0
http://www.youtube.com/watch?v=A4QPnf5SY5o

http://www.youtube.com/watch?v=VOYvycTRHA0 moji prvi dnevi DR in DP so bili ravno taki kot opisuje na začetku: prepričana sem bila, da sem umrla/sem mrtva, da sem izginila, da ne obstajam itd. Fant omenja izkušnjo s kajenjem trave. Marsikomu se tako začnejo panični, tesnoba, anksioznost itd... NI PA REČENO! nekateri kadijo travo in jim ni nič, nekateri ne kadijo trave in še vedno doživijo DR in DP. Tako, da naj vas to ne zmede.
DR in DP je ponavadi PIKA NA I prehudi anksioznosti. Nikoli ni samo en simptom kriv za to "motnjo" ampak ogromno le teh, ki so se nabrali s časoma. Dosti je tudi verjetno odvisno od vsakega posameznika, kje živi, kako živi, kakšni so socialni stiki, želje, uspehi, neuspehi, pričakovanja, težave, pogled na svet, pretekle izkušnje/dogodki in še in še.

Toliko na kratko o tem.
Upam, da vam kaj pomaga

Lp 

[Dharma]

Bi pa še poudarila, da naj bi DR in DP spadale pod disociativne motnje o katerih je na internetu v slovenščini bore malo napisanega  oz toliko, da veš še manj kot prej...
Je pa disociativnih motenj več vrst in dosti bolj širok pojem kot se sliši. Ne se ustrašit, če boste dosti googlal ali karkoli, marsikatero stvar vzemite z rezervo in se zavedajte, da je to nekaj kot npr. anksiozne motnje, pod katerimi je dosti "podzvrsti" in nimajo vsi ljudje vseh!

Veliko več o tej motnji se dobi po angleških straneh, ne "veliko več"...ogromno več (ang. Dissociative disorder)

PS: mindfulness je zelo odlična zadeva prav za vse ljudi, še posebej za anksiozne in depresivne, kjer jim (nam) misli letijo skozi bučo sto na uro non stop in razmišlajmo o vsem, samo o tem kar bi mogli ne.
O mindfulness-u je na DAM napisano že kar dosti, se splača pogledat in prebrat.

Lp 

[Johan]

Hvala za tele linke Dharma.
Zelo koristno.

[Dharma]

ni zakaj 

[Dharma]

Vsi, ki ste prispeli na tole temo, da vam še malo olajšam stvar pri iskanju podobnih tem na forumu:

Derealizacija in depersonalizacija

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16767.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,12852.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16823.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,15900.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,15357.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,15241.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,12398.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,13708.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8507.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11819.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8451.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4826.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7726.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7065.0.html

Sicer pa tole --> http://www.nebojse.si/Forum/index.php?action=search2;params=YWR2YW5jZWR8J3wwfCJ8YnJkfCd8MiwzLDI3LDI4LDE3LDQsOCwxOCwxOSw5LDI5LDYsMzEsNywyNiwxMSwxMCwxMiwzNiwxMywxNCwxNSwxNiwzNSwyNCwyNXwifHNob3dfY29tcGxldGV8J3x8InxzdWJqZWN0X29ubHl8J3x8Inxzb3J0fCd8cmVsZXZhbmNlfCJ8c29ydF9kaXJ8J3xkZXNjfCJ8c2VhcmNofCd8ZGVyZWFsaXphY2lqYQ==;start=0

Lep dan še naprej 

Dharma

[Dharma]

Res je Holy Grail 

Dolg članek, amapk se splača prebrat!

http://www.dpselfhelp.com/forum/index.php?/topic/20892-the-holy-grail-of-curing-dpdr/

[inka235]

Evo, odpiram novo temo, z namenom, da pomagam tudi drugim, ki se ukvarjajo z enakim problemom, kot se trenutno ukvarjam sama.
Priložila bom dva linka videov, ki sta se me dotaknila do te mere, da sem celo začela verjeti, da obstaja upanje. Namreč sama nikoli prej v življenju nisem doživela takšne hude derealizacije in depersonalizacije, kot ju doživljam v zadnjem mesecu. In seveda zelo dobro vem, kaj ju je povzročilo (umik trazodona ali Trittica). Seveda se bo zopet našel kdo, ki mi bo nasprotoval, ampak jaz se ne dam  . Na naših straneh je itak zelo malo napisanega o teh pojavih. Veliko raziskujem sama po tujih forumih, berem tuje zdravniške članke (ki itak presegajo mišljenja naših), ker resnično želim biti tista oseba, ki sem nekoč bila!
Torej, da se vrnem. V videu, ki si ga boste mogoče ogledali, boste videli, da je posledica obeh pojavov mnogokrat ravno uživanje nekih substanc, ki lahko sprožijo le-te. Jaz v to absolutno verjamem. Tip je podal nekaj nasvetov, kako se je soočil s temi pojavi, kako se ju je pravzaprav rešil. Ni šlo takoj, počasi in z vztrajnostjo je nekako zmogel. Sam pove tudi, da mu nobena psihotična zdravila niso pomagala pri tem. Itak, ne vem, zakaj mi je to bilo že od začetka jasno  .

Torej, na kratko, strnem:
- izogibajte se kofeinu;
- zmanjšajte stres;
- pogovarjajte se z ljudmi, ki vas bodo razumeli (forum je idealno mesto takšnih );
- in pa najpomembneje: PREVERITE STANJE OZ. RAVEN HORMONOV V KRVI!!!
  To pa je itak nuja! Hormoni so praktično "krivci" vsakega neravnovesja v telesu. Vsakega. Če je
  hormonsko stanje pošlihtano, ni možno, da je človek bolan! O tem govori mnogo študij.
 
Pač, oglejte si video sami, dodajte kakšnega, za katerega tudi sami menite, da je vreden ogleda, da s tem pomagate sebi ali drugim, ki trpijo za podobnimi simptomi.

 http://www.youtube.com/watch?v=vpX051fZrps

 http://www.youtube.com/watch?v=9WUYS6t4CCQ

No, pa veselo na delo  .

[Dharma]

sej ne da sem to jaz že objavla, ampak ok 

[MP2011]

sej ne da sem to jaz že objavla, ampak ok 

Kaj maš časovni stroj, kako si to naredila? 

[Dharma]

magic 

[inka235]

Dharma, to je pa res zanimivo, da sva dve takšni, ki sva opazili ta video  . Jaz se opravičujem, ampak nisem videla, da je ta tema že odprta, kljub temu da sem brskala preko iskalnika. Najbrž spada ta raztresenost zraven. Bo že nekaj na tem, da nas je več takšnih, ki opazimo enake vire. To je super  . Mislim, da sva na pravi poti 

[Dharma]

za DR in DP jaz gledamo samo po tujih virih, ker tam zgleda ljudje vedo malo več kako se zadevam streže. prav tako sem prebrskala yt ker pač mi ni vseeno kaj se mi dogaja in si res želim bit prizemljena. Lahko potrkam da mi zadnje čase kar gre glede tega, se je pa povečala količina paničnih, samo to je že druga zgodba 
ja to temo sem odprla, kot piše za ozaveščanje ljudi tukaj gor, kako je s tem in da to dejansko spada na ta forum, ker sta DP in DR posledica prevelike kolečine anksioznosti, oz najhujš kar te lahk doleti pač v tej "stroki"

Če najdeš še kak zanimiv vir, ga kar pripopaj 
Jaz sem najdla že veliko, ma objavim samo kako bistvo, ker saj veš... ko že imaš eno zanimivo stran lahko po njej malo raziskuješ naprej, to pa mislim da folk zna (čeprou se najde kdo ki mu je težko sploh kaj raziskat)... ampak če hočeš izboljšanje se bo vsak posameznik potrudil priti stvari do dna.

Čim več realnosti ti želim inka

[Maycha]

Hey,

super, vsako gradivo na to temo je zelo dobrodošlo. Eno izmed pomagal do izboljšanja je vedno tudi dobra informiranost in tako kot je zapisala Dharma, tudi jaz na temo derealizacije največ dobrih, kakovostnih informacij najdem na tujih forumih in na youtube-u. 

Hvala obema, inka235 in Dharma, za prispevke. Bom tudi jaz v kratkem kaj pobrskala in prilepila sem, če se mi bo zdelo "poučno" in koristno.  Samo, da nam bo vsem v pomoč. Skupaj smo vedno močnejši, kajne? 

Dharma, drugače pa me zanima nekaj glede tega, ko si zapisala, da ti glede te derealizacije nekako uspeva, se pa ti je povečala količina paničnih napadov. Ravno to jaz opažam pri sebi. Pravih paničnih napadov sicer že dolgo nimam, ampak opažam, da takrat, ko imam derealizacijo in strah pred zmešanostjo, se mi ta panika in strah pred paničnim napadom nekako pomakne v ozadje. Ko pa derealizacije ni več pa pride na plano bolj panika in spet ukvarjanje s paničnimi občutji. Res zanimivo. In tako se mi potem izmenjujejo obdobja, ko imam bolj misli okupirane s strahom pred paničnim napadom in omedlevico ter obdobja, ko imam bolj izražen strah pred tem, da se mi bo zmešalo in se ne bom več ničesar zavedala, najbolj strašne so mi pa misli tipa "Kaj, če sem že zmešana pa se tega ne zavedam itd. ..." 

Na vse pretege se skušam odvrniti od takih misli in preusmeriti pozornost. Veliko zato ravno v tem obdobju, ko imam s tem težave, hodim naokrog v mesto, trgovine, naravo. Samo, da ne razmišljam toliko o tem. Tako da jaz sem ugotovila, da je res vse odvisno od tega s čim imamo okupirane naše misli ... občutki pa potem temu primerno sledijo ...

[Dharma]

Maycha količina paničnih se mi je kot sem zapisala v "mojo temo" http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16991.0.html povečala oz sploh prvič v taki intenzivnosti pojavila zaradi 101 dogodka....predvsem k temu prispevajo misli ja... si ne morem pomagat  oz si pomagam z pozitivnimi, realnimi mislimi, mantrami, izkušnjami, ipd.... ampak žal,...ko te trofne te trofne in pozkušaš preživet na podlagi vsega naučenega, ampak še vedno je panični nekaj kjer bi najraje se zjokal, poslal vse v K itd (sej veš)
DR pomoje zdej nimam, ker pridno delam in se nekako zamotim...ali pa nevem zakaj ne...ampak dokler je ni probam ne razmišljat o stvareh, o katerih razmišljam ko sem zblojena do amena (čeprou se to na ven ne kaže in si lahko še zmeri sonček  )

lanskoleto je bilo isto, ko sem delala kot zdej se je vse potuhnilo... ena izmed rešitev ki sem jo pri sebi odkrila je, neka moja lastna teorija o življenju in smislu, zamotit se z vsakdanom in azmišljat čimbolj vsakdanje stvari. Opažam, da ko mi je kak fant všeč ali  da se z nim kaj dogaja, razmišljam potem samo o tem in o vsakdanjih stvareh in takrat zadeva potuhne....ali pa o kakem projektu, itd,... tako da delo, zamotit se, razmišljat o vsakdanu,... kar pomaga no (čeprou je treba trkat - spet)

sem pa itak poleg vsega še paničar, anksiozneš, tesnoba me daje, včasih me malo depra oplazi in se malo v nič dajem, pa agorafobija pa... ja no skupek vsega malega pripelje do velikega BOOma, katerega sem jaz doživela nekaj let nazaj...in se končno spravila po pomoč... in zdej se bojujem vsak dan. no ja...vsak dan z drugo zadevo 

čeprou se človek tega tako navadi, da enostavno sprejme to in vseeno uživa naokoli...samo ko te trofne, se pa zaveš da ni vse tako lepo kot mora bit in spet neveš zakaj si si to zaslužil

uglavnem trenutno DR nimam  panične imam vrjetno z razlogom,... anksa, tesnoba in misli so pa tako del vsakdana 

O DR nasplošno zdej nebi govorila, ker sem lih malo splavala ven 

[Maycha]

Dharma, 

super se spopadaš s težavami. Ja, kot si rekla, ko te trofi te trofi in si sicer lahko pomagamo z avtosugeriranjem, monogovori, samotolažbo, sproščanjem, pogovori, informacijami, ampak preko te kalvarije je vseeno težko iti. 
Hja, meni se vse dogaja zelo podobno kot tebi, imam panično motnjo, ki je prerastla v generalizirano anksiozno motnjo.  To se baje pri paničarjih zelo pogosto zgodi, da to prehaja iz enega v drugo.

Tudi meni najbolj pomaga to, da si čiiiiim bolj zamotim misli. Skušam čim bolj realno razmišljati in ko se zalotim pri kakšnih nerealnih strahovih (ki me seveda sprva takoj vržejo s tira), se kar opomnim in si rečem:"Ne, ne, to je brezveze razmišljati. To ni možno in ni realno. To kar pozabi. Vse je dobro in vse je ok."
Najhuje je, ko me kakšna misel tako prestraši, da še res mislim, da se mi že meša, da sploh takšne stvari razmišljam. 

Ahjej ... Dharma, vse dobro ti želim in naj bo tvoje počutje kar se da stabilno. 
Oglasi se še kaj.

[Dharma]

enako tudi tebi 

[Dharma]

Ena in edina rešitev uspešnega premagovanja DR in DP je, da se popolnoma prepustite življenju samemu, da se začnete zavedati stvari okoli sebe, da se kot majhen otrok prisilite in začnete opazovat življenje okoli sebe,...od dreves, hiš, hribov,... barve, vreme..., da se prisilite UTIŠAT vsakakršno misel, ki vam ni všeč, da se naučite imet tišino v glavi, da si najdete HOBI ali karkoli, kar vas zamoti, bodite veliko zunaj, športajte, se družite... če nimate nikogar pojdite sami, prisilite si it sami na kolo, rolanje, tek.... na kavo....
Naj bo še tako težko, če si res želite nazaj na noge in nazaj na pot, si urediti misli in realnost, potem se morete za vse stvari naštete zgorej DOBESEDNO prisiliti,...1x, 2x, 3x,....... vedno znova in znova in znova....in videli boste napredek! Ni nujno, da bo takoj bolje, ni nujno da bo čez en teden bolje, lahko je bolje in se vam spet poslabša... ampak ko se boste 1x naučili kontrolirat občutke, misli, DR in DP bo veliko lažje, kot na začetku!
Tudi jaz jamram, da ne boste mislili...in včasih bi ubupala, ker se mi iskreno ne da več,....ampak ko vidiš da gre in ko so obdobja z popolnim ukrevanjem,...takrat se zavem, da se da izbolšat! Bomo pač malo nihal 
...in dovolite si kak dan odležat! jaz si včasih kar ne upam bit pri miru na dolgi rok, ker imam občutek, da se mi spet ne bo nič dalo, da mi bo padla motivacija, da bom spet kot kup drekca,...ampak potem pomislim na to, kaj vse sem dala skozi zadnje čase, koliko dela, zabave in letanja naokoli,....tako se zavem, da je treba tudi malo se kdaj umirit in da s tem ni nič narobe
Kakorkoli že, čimbolj pošiljajte misli in negativne občutke od DR in DP nekam na stran, se poskušajte sprijaznit s situacijo, ki jo imate, čeprou je težko in nesmiselno, ampak tako je in imejte v glavi to, da ste sicer uredu oseba, močna in da boste premagali situacijo!

Iskreno, tukaj je samo Učenje samega sebe, da boste znali utišat misli in se osredotočit na okolico in svet, ter marsikdaj se bo treba prisilit v kakšno stvar, da vam pride v navado in bo žanjala uspehe 
Druge ni!!

Lp

[Dharma]

Malo posodobitve 
Ne nisem vedno ok in še bo trajalo, da bo. lahko pa rečem, da se dobro spopadam z paničnimi in tesnobo, saj ti leta izkušenj in različna literatura, tehnike, dajo toliko orodja, ki ga lahko uporabiš ko je hudo. Pa kljub temu se ob napadu panike ali tesnobe obnašam kot malo jokajoče bitje, ki to prvič doživja in si 20x reče "zakaj jaz, zakaj mi je to treba, nemorem več!! aaaaaa" in so dnevi ko sem na dnu, se smilim sama sebi, se dajem v nič, ker imam občutek, da sem ničvredna, slaba, nesposobna, in vsenajslabše ... težko, ampak priznam, v zadnjem času sem tolikokrat pomislila na samomor (kar malo čudno zveni ko to napišem, še bolj čudno ko to rečem na glas  ), vem da ni opcija, vem da to ni to, pa vseeno pridejo momenti ko se ti ne da več nič... v življenju sem na to že velikokrat pomislila, tudi v najstniških letih, vendar zgolj kot misel. Ko pravijo kdor o samomoru govori, ga sigurno ne bo naredil, prej nekdo, ki je tiho - veste, res je. Jaz sem bila vedno tiho glede tega, sem pa razumela vsakega in še vedno ga ko je v podobni situaciji. kakorkoli že... ureditev misli, optimizem, volja in moč je vedno zmagala  še vedno zmaguje... samo se pa vprašaš - koliko časa si lahko še tako močen, kaj če ti zmanjak moči? in potem me postane strah, logično.
Da ne bom samo o negativi, naj povem, da imam občutek da se mi stanje tudi glede paničnih izboljšuje. Znam kar lepo prepoznat simptome, signale, se predihat, si pomagat, zaposlit misli, preosmerit pozornost in v zadnjem času tudi brez misli o paničnem pridem od kraja A do kraja B  Si štejem to kot nek čudežni osebni uspeh, ki upam, da bo trajal!
Vse kar je trenutno okoli mojega življenja je dejstvo, da skoraj da ne podoživljam nekaterih stvari izpred cca parih let. Kar bi lahko smatrala kot ponovni test "kako bom reagirala in kaj bom naredila sedaj". Da mi je vedet  in tukaj pride do tega - ali boj ali beg? Jah, druzga kot boj mi ne preostane, čeprov bi človek kar zbežal. Bomo vidli, upam, da se izide vse lepo in prav in bom lahko rekla, da sem nekaj naredila, dosegla in uspela - v sicer zelo vsakdanjih stvareh.
O derealizaciji/depersonalizaciji pa že nekaj časa ne duha ne suha v vsakdanjem življenju  Bolj samo izkrivljene misli "kaj bo če bo ko bo" in potem se kakšni stvari odpovem zaradi takega načina razmišljanja. Zanimivo,... bo bolše 

Lupčkkaaaa 

[Ventilator]

do misli o samomoru pride, ko ocenjujemo, da so naši viri/sposobnosti za spoprijemanje s stresom nesorazmerno manjši od stresa. hodiš na psihoterapijo?

[Dharma]

do misli o samomoru pride, ko ocenjujemo, da so naši viri/sposobnosti za spoprijemanje s stresom nesorazmerno manjši od stresa. hodiš na psihoterapijo?

ne