depresija - never ending story...?

[Nadja]

prazniki.dež. saj nekdo je z mano. BOg. saj on ve kako trpim. kako sem sama. prekletstvo ki je nad mano. samota. zgubila sem vse. prijatelje, druzino. nikogar nimam. nocem se smilit sama sebi a ne morem drugace. ko si izoliran in cisto sam ko nimas nikogar poklicati ko te nihce ne razume ko vsakem tezis in te vsi izogibajo kaj bos drugega mislil kot slabo o sebi. vsi so te zavrgli in drugega kot kroglo v glavo ali strik in se ubesit ti res ne preostane. grozno je. tako grozno da ni vecjega podna se mi zdi. kaj bi dala da bi imela saj 1 osebo da bi jo poklicala in ji potezila kako se pocutim. pa tako extrovertirana sem. odprta. a je kar je. pomoci ni. in je po moje tudi ne bo. nimam upanja. samo cakam da to mine. cakam ta di prazniki minejo ki ubijajo. grozno je. samota ubija. in zivim sama v stanovanju starsev. kaj bi dala da bi mela cirmo saj sama ne bibila. grozno je. samota ubija. se malo pa me bo pokoncala. saj vem kaj boste rekli naj se vkljucim v aktivnosti samo ne poznam nic kje je kaj. npr pevske vaje ali odbojka. bi sla a ne vem kje se naj pozanimam tu v celju kje je. ce vi veste javite hvala

[pupika]

Nadja, kar se aktivnosti tiče poišči na internetu. V celju se veliko dogaja. med drugimi je v ponedeljek skupina za samopoč.
Cimra?? Daj oglas, in ne hudič da se ti ne javi kakšna prijetna punca, ki nima svojega doma,
Verjamem, da je damotno in tesnobno če si sam. Samo naivno je pričakovati, da ti kdo potrka na vrata in te povabi kam. Naredi prvi korak, pa boš videla, da je svet lahko tudi lep.

[987]

Nadja poglej nisi sama, imaš nas. Tukaj gor boš zmeraj dobila podporo in lepo besedo.

Sam dobro vem kako je ko izgubiš bližnje in vem kako težko zna biti. Potem še depresija naredi svoje in si tam. Samo to še zmeraj ni razlog, da obupaš. To je trenutno stanje. Nič ne veš kako bo čez 2 meseca, čez leto...

Izoliramo se na žalost kar sami. Enostavno se začnemo umikati in ne moremo pričakovati, da bodo prijatelji vztrajali z nami, ko jih večkrat odklonimo. Brez naše aktivnosti ni ničesar. Mi in vsi ki jih poznaš ti lahko svetujemo in dajemo podporo, narediti boš morala pa še zmeraj sama. Vem da je težko, strašno težko, samo se moraš nekako zbrcati in nekaj narediti.

Pupika ti je dobro povedala.

...v ponedeljek skupina za samopoč...

Pridi enkrat, pa boš videla kako ti bo všeč. Vsakega lepo sprejmejo. Prvič smo vsi imeli strah in tudi drugič, potem pa počasi spoznaš ljudi in ti dajo občutek neke varnosti. Vsi vemo kako izgleda in razumemo te težave, tako da si res lahko ti in poveš kar te teži. Sam sem spoznal veliko čudovitih ljudi v društvu. LINK

Cimra?? Daj oglas, in ne hudič da se ti ne javi kakšna prijetna punca...

Drži se.

Svet ni tako črn kot ga vidimo, samo očala moramo sneti.

[alexx]

Ni kaj dodati. Sami se izoliramo. Res je 987. Ven je strašno težko. Pogumno Nadja. Saj jutri je nov dan...in kdo ve....za naslednjim vogalom....

[morska deklica]

Nadja,

vem, kaj je samota in kako mučno je, ko imaš občutek, da si popolnoma sam na tem svetu, da te nihče ne mara, sprašuješ se, zakaj se to dogaja tebi, ko pa si "odprt" človek, rad govoriš ... Praviš, da si odprta oseba ... manjka ti torej samo še kaka aktivnost, znotraj katere bi si lahko začela širiti socialno mrežo. Pomisli, kaj je tisto, kar te veseli, kaj rada počneš in na netu poišči kaj več info o tem. Zberi pogum in pojdi tja. Vem, da bo prisoten strah, tudi mene je bilo, ko sem prvič šla na skupino, se mi je pot vlekla do tja ufff, sam sm si ves čas prigovarjala, da zmorem in sem prišla Na teh aktivnostih malo opazuj ljudi, kmalu boš ugotovila, kdo ti sede in z njim potem začni nedolžen klepet, vabilo na kavico ... veš, včasih zna bit stvar prov simpl, samo mi jo zakompliciramo. Tud jst sm misnla, da morm bit močna pred ljudmi, k jih poznam zgolj navidezno, da morm nost masko, pol sm pa določenim povedala, kaj se je z mano dogajal in z nekaterimi sem še bolj poglobila odnos. Nihče ne bo potrkal na tvoja vrata, sama se boš mogla zmotivirat in narediti nekaj zase.

Drži se!

[Tati]

Nadja, tudi jaz se danes počutim tako osamljeno... Pa živim s svojo družino, štirje smo... Ko udari depra, se vsi počutimo tako sami, pa čeprav fizično nismo.

[umetnica]

Nadja....ce res realno pomislis,clovek ni niloli tako sam kot se pocuti......
Trenutno se v teh trenutkih tako pocutis...samo in osamljeno.....
Same in osamljene se pocutimo toliko casa, kolikor si to dovolimo......

Prepricana sem , da so stvari katere te zanimajo in kjer bi nasla mesto tudi za sebe.....
Narediti je potrebno samo korak in se premakniti iz osamljenosti v aktivnost.....
Kamor koli se bos napotila, bos spoznala nove ljudi, dobila nove utrinke vsakdanjega dne in vec bo teh aktivnosti, manj bos osamljena...skratka sama poisci tisto, kar te bo iz osamljenosti vodilo v nova poznanstva v nove aktivnosti v nove izzive.....

Nas forum je zlata vreden in vedno se lahko clovek v svoji stiski in zalosti obrne na forum in ljudi v njem..... vendar je potreben se en korak naprej, stopiti v zivljenje in med ljudi v tem zivljenju......zivljenje se ne misli, zivljenje se zivi......brez obcutkov krivde si lahko privoscis tudi dneve, ko se pocutis osamljeno, zalostno in razocarano, vendar ne vztrajaj predolgo, ker lahko to postane  nacin zivljenja......

Zato pa le pogumno novim dogodivscinam nasproti in ko naredis ta korak,  bos lahko tudi prav prijetno presenecena......

[scorpion]

Nadja..vem kako ti je...

[Nadja]

jaz sem res sama. tudi fizicno. ker zivim sama. starsi so  v tujini. tabol frendica v avstraliji... tako da SEM sama. in dolgo nisem tu tako da sele spoznavm ljudi. in sluzbe nimam tako da niti ne morem novih ljudi spoznat... vem da imate tu na forumu vsi ali saj 99% starse, partnerje ali saj nekoga. jaz tega nimam in to je tezko razumeti.

[umetnica]

..mene tole Nadja caka v kratkem...in moram priznati da me je tudi strah......
Po tolikih letih zivljenja v druzini, za druzino...grem sedaj zivet cisto sama...se nikoli nisem zivela sama.....tako da je prisotno kar precej tesnobe......
Ze zdaj si delam nacrte s cim vse se bom zaposlila, da se ne bi pocutila izgubljeno v tem novem obdobju.....ampak kako bo, bom videla sele potem , ko bom v tej dani situaciji.....me ja pa strah, priznam......

[alexx]

Počasi. Samota...če je nisi vajen zna biti huda reč. Jaz sem kar nekaj let živela sama in sem *vajena*. A včasih je samota, tudi samo fizična, precej huda. Z leti morda hujša. Ma...umetnica...saj boš babi. Po moje boš polno zasedena.

[masi]

.....samoto, osamljenost, hudo žalost čutim, kadar imam temo v glavi/v prevodo, ko zaniham navzdol in sem v depresivnem stanju/, ko pa čutim luč ali svetlobo sem nepopisno srečna in prav nič samaoz. osamljena, pa čeravno živim sama, kajti po vseh teh mojih treh,štirih hudih epizodah depresivnega stanja sem dejansko srečna, da zjutraj vstanem, da se oblečem, da spijem čaj, se vsedem v avto in grem v službo.....za večino nekaj samoumevnega, a zame ne, že to da vstanem ni samoumevno, to, da pridem domov ni samoumevno, kajti veliko jih nima doma, sploh ne toplega in prijetnega doma, jaz ga imam, to, da imam toplo stanovanje ni samoumevno, to, da imam luč v stanovanju ni samoumevno, to da imam telefon in lahko pokličem svoje prijatelje ni samoumevno in tako naprej.....in zato sem srečna in nikakor osamljena 

[bikica66]

Masenka 

[masi]

jah lahko mojga bika beri bikico pokličem, ni vsakemu dano imet takšno dobro osebo za prijatelja  , meni je in to šteje.

[alexx]

Hudič je če so nekatare zadeve dane v tem času in nimaš kaj. Ne moreš kar odložiti odgovornost in reči. Utrujen/a sem. Ne morem biti servis 24 ur na dan.  Imam svoje želje/potrebe. Ja. Saj vsi rečejo:* Poskrbi zase.* A so trenutne danosti in moraš preživeti. Če si že bil v kakem takem šmornu depre imaš najbrž iskušnjo, a ko prvič čisto padeš je hudo...najbrž. Mater...saj si še tega nisem privoščila. Da čisto padem. Bed JOKE. Ni dana možnost, da si privoščiš.
biki, masi. FACE STE. in skupno zgodovino imata zadaj. Sem vesela, da poznam jedro *bojne skupine*. Bolj se znajdem v *backstage*-u. Logistika.



P.S. Ma ne me poslušat. Nor mesec je za mano. Bergle, policaji, viroza...trpežna sem kot stara škrpeta (čevelj)...kot kaže, ker sem sploh še pri sebi. Še dijete ne bom rabila. Dva dni skoraj nisem nič jedla ali spala. Lahko pozabim na fitness za kakih 14 dni, ali več. Diham na škrge, premočena sem do kože...WC je tudi blizu....o naj gre vse v tri krasne.

 

[Lisha]

Alexx, želim ti, da bi ti bilo kmalu bolje. Objem...

[alexx]

Hvala  Lisha. Bom poskusila dati vse od sebe.

[scorpion]

Saj to že daješ..vse od sebe namreč...

[Nadja]

spet jaz s svojimi problemi. poln "kufer" jih imam. a tako je. ce se ne spoprimes s tezavami so tam. in ostanejo. in to je prekletstvo depresije. ko bi RAD nekaj naredil pa NE ZMORES. nimas moci. nimas vollje, motivacije, upanja. vse te vlece v crno brezno brez dna in zapades v negaholizem -> vse vidis crno, tvoje nebo prekrijejo crni oblaki, najmanjse upanje utone...vse je crno brezupno, ni poti ven... ne vidis je tudi ce je nekje tam...grozno je to... pa ta moc... depresija ki ti jemlje MOC, psihicno moc. in potem se cutis se bolj nemocno in se bolj zapades v depresijo...se bolj v brezno... in si se na slabsem kot si bil...se 10x na slabsem... sploh ce je tvoj problem kronicen... kronicen = dlje kot 2-3 leta... moj problem traja 13-30 let tako da je kronicen...in potem prosis vse strokonjake da ti pomagajo a te ne razumejo. niso s tabo z duso s srcem, ne razumejo te. samo profesionalno so s tabo... edini ki mi je pomagal saj malo je bil Belak ki je bil z mano z duso in srcem...z razumevanjem. vse drugo je strokovno, hladno, profesionalno. ni z duso in to ne pomaga. nam depresivcem pomaga le iskrenost, s srcem, duso... vse drugo je brez učinka. tako je.
Kje črpati moč? kako verjeti ko ne verjames? kako najti svetlo tocko ko tvoje nebo prekrijejo crni oblaki brezupa? kako naredite to vi?

[Anuška]

Če hoče biti zdravnik s srcem in dušo s tvojim problemov.....potem ima enega pacienta na dan dovolj. Kvečjemu 2. Jih je pa večina s srcem in dušo zdravniki, ki želijo in znajo pomagati in zdraviti.
Nič ti ne pomaga, če ljudje okoli tebe razumejo tvoj problem, treba ga je začet odpravljat. In to samo profesionalec zna. Ja, tudi kdo drug, ne rečem.

Je pa hudo, ker je profesionalcev, terapevtov malo. In še to večina samoplačniških, se mi zdi.
Obiskuješ psihiatra, terapevta?

A.