socialna anksioznost

[nakljucno_ime]

Torej moja težava je, da da vrjetno trpim z socialno anksioznostjo(poleg drugih zadev) Torej strah pred interakcijo z ljudmi(čeprov nebi rekel da gre za težjo obliko, ker se lahko spravim v izven svojega življenskega prostora in komuniciram z recimo prodajalko, ker pač morem). Verjetno pravim zaradi tega, ker še nikoli nisem obiskal kakšno strokovno pomoč. Se pa izogibam kakršnim koli nepotrebnim stikom, in tudi ko recimo je pred mano recimo interakcija z kakšnim znancem sem pred tem precej nervozen in mi povzoča nelagodje. Verjetno je tudi kriva pač moja sramežjivost . Precej zadev je verjetno posledica mešanice pretirane starševke zaščite v otroštvu ter psihičnega nadlegovanja v OŠ.

. Enostavno težko navezujem prijateljstva oz. z koli ljudi, ki bi lahko bili kasneje prijtelji. Niti enostavno nevem kaj bi rekel, ker ne razumem tega v ang. besedi small talk, ki ga ljudje v vsakdanjiku uporabljajo. Kot da bi bil nekako napačno sprogramiran. Ok, pač zase vem da sem verjetno zaradi posledice prej omenjenih zadev oz. že po naravi introvertiran. Ampak tukaj pride to težave. Na obdobja trpim po človeški interakciji, pogovoru, na obdobja se ne obremenjujem in se posvečam svojim zadevam(pač se ponavadi "zasvojim" (ne droge, ampak pač zasvojenos z kakšno aktivnostjo). No posledica obdobja, ki me nekako sili v interakcijo ljudmi in zaradi svoje narave težko izvedljiva me nekako pelje v depresijo. Pač tipične lastnosti depresije, in nekako edin razlog da ne naredim samomora je pač racionalna miselnost da je to neracionalno dejanje, ki ne reši problema. Čeprav sem obkrožen z ljudmi, se počutim osamljen. In lep prikaz tega je tudi, ko vidim zaljubljen par, ali kakšnega znanca ki gre ven žurirat, Pač neka malekost zdaj že v mojem vsakdanjiku sproži to bedo, občutek manjvrednosti, občutek ko veš da delaš, razmišljaš drugače, ampak še vedno hrepeniš po določenih elementih, "normalnih ljudi"

Zaradi podobnih problemov sem tudi v preteklosti trpel skozi OŠ in SŠ dni, ampak do nekako nedavnega nisem razumel svojega obnašanja. Ampak to konstatno vodi v nek začaran cikel, ki se ponavlja.

[Dejc]

Pozdravljen!

Strah je znotraj votel, okrog, pa nič ni!

Za navezovanje stikov z ljudmi, žal ne obstaja neke recepture, po kateri bi se lahko ravnali

Videti zaljubljen par, je naravna zadeva, tudi ti si/boš to doživel brezskrbi, to te ne sem depresirati, verjamem te stisne pri srcu in se počutiš osamljenega, odrinjenega, ampak naj ti to ne seže tako globoko, ok?

Ljudem moramo zaupati, da lahko z njimi navežemo, kaj več, kot samo poznanstvo, zaupanje pa se gradi na majhnih stvareh, se pravi: držanje besede, brez zamujanja, opravičilo, kadar je potrebno itd. Brez zaupanja do nekoga ne moreta biti ne prijatelja, ne partnerja! Žal smo danes čedalje bolj priča krizi morlanih in etičnih vrednot, vendar moje mnenje je, da je človek v osnovi pošten, takšnega in drugačnega ga pa izklesa družba, žal, tako je, seveda ima vsak možnost reči ne, samo dosti jih podleže!

Korajžno v svet in glavo pokonci!!

[nakljucno_ime]

Še eno vprašanje, morda v napačni temi, se lahko naročiš pri psihiatru brez napotnice? Ne bi rad šel do osebnega zdravnika, že zaradi tega ne, ker si ne želim imeti zadeve v kartoteki. Ter kako sploh poteka to naročanje?

[Dejc]

Pozdravljen, če si iz LJ greš lahko vsak delovnik med 8-15 na polikliniko v urgentno ambulanto, ne boj se, ne bodo te hospitalizirali

Glede kartoteke pa tako, vsa zdravila, ki jih dobiš izdana na recept so zabeležena na čipu kartice zdravstvenega zavarovanja, po zakonu, pa mora specialist, če tega sam ne storiš predložiti izvide oz. poročati o poteku zdravljenja tvojega osebnega zdravnika.

Lp in drći se

[nakljucno_ime]

A ne sprejmejo tam samo urgentne primere, pač ki so pred samomorom? Al pač prideš tja in se naročiš? Sicer mi je kr neprijetno tja it, ampak nekje pač mora sprememeba priti.

[Dejc]

Ne, ne če si v stiski, lahko prideš tja, ta ambulanta je namenjena ravno temu, da te uvedejo v zdravila in napotijo v nadaljnje ambulantno zdravljenje 

Naj ti ne bo neprijetno, ker te bodo prav prijazno sprejeli, ok?

[nakljucno_ime]

Sicer hvala za odgovore. Kako pa zgleda drugače ta prvi pregled pri njih?

[Dejc]

Ja prideš v 2. nadstropje poliklinike E oddelek, poveš, da rabiš psihatra, potrkaš na sobi 3, ti sestra ali tehnik reč,da malo počakaj, nato te pokliče k sebi, se mu zaupaš, kaj te tare, se še malo vsedeš v čakalnico, nato te pa sprejme dežurni psihiater. Tam se pogovorita, uvedeta zdravila, če oceni, da je potrebno, ter te naročijo k enemu od psihiatrov na naslednji pregled in ambulantno zdravljenje.

Kar korajžno, ok?

[nakljucno_ime]

To bo kar težava zame. Sicer nisem preletel celega foruma, kakšne so kaj negativne izkušnje glede prejemanje zdravil in kasnejšo zaposlitvijo? Ter v kakšni meri se sploh odločajo za uporabo zdravil?

[Dejc]

Hja, zagotovo dobiš AD, mogoče kak benzo, za premostitev stranskih učinkov AD in AP dobiš. Sedaj vsaka tabletka ima svoje + in +, to koraš vedet, pomembno je, da izbereta  pravi kokteljl, če me razumeš?

[nakljucno_ime]

Kako resni pacienti pa pridejo tja? Da ne bom izpadel kot kak hipohonder, oz. nek osamljen študent, ki neve kaj bi sam sabo. Ker odktrito povedno obstajajo precej hujši primeri kot jaz.

[Dejc]

Prijatelj poglej, ne obremenjuje se s tem, vsakogar sprejmejo, bodi brezskrbi, ok?