Sem zato paranoičen in agresiven?

[Dejc]

Heheheh, očitno sva res 

Mislil sem glede te dotične punce, kako kaj napredujeta? Je že kaj bolj odprta ali še vedno bolj, kot ne tiplje?
Lej, socialnih veščin se lahko tudi naučiš, dokazano!! Svetujem ti,da ne prebiraš preveč takšnih zadev, ker si potem dodatno zatolčen, pri tebi bi prej rekel,da si bolj sramežljiv in se bojiš, kako boš izpadel v družbi, drži?

[Klipan]

Še vedno tipa.

Problem je da ne vem, kako naj se vključim v skupino ljudi, ki je ne poznam.

[Dejc]

No, pomembno je, da tipa, da ni pri miru

Samo vidiš, recimo tule preko foruma si kar zgovoren, torej strah te je, kakšna bo povratna reakcija, ko z nekom navezuješ stike, drži? Česa točno te je strah povej, ok?

[Klipan]

Ni mi problem biti zgovoren na forumu, ker to je virtuala. Zunaj pa imaš ljudi pred sabo in oni tebe pred sabo. Ne vem, kako naj se vključim v skupino ljudi, ki jih ne poznam. Tudi ne vem kako vzpostaviti trajne stike, prijateljstvo. Doslej dlje kot do poznanstva ni šlo.

[Dejc]

No, kaj pa, če bi si zamislil, da je človek, ki stoji pred teboj v bistvu na forumu? Bi to šlo? Star si 27 let, madonca dec, nekaj te je zagotovo skupaj, ja kaj se pa toliko bremzaš? Po mojem je problem, ker si si vcepil v glavo, da ne znaš iti naprej in imaš zavoro, se strinjava? Ker glej, nekega pravega recepta, kako navezati stike ni, kako ti je pa denimo, ko greš v trgovino, ali pa na kavo, kako se počutiš?

[Klipan]

Če bi preko foruma spoznal nekoga, pa bi se potem zmenili, da se dobimo na pijači, to mi ne bi bil problem. Problem je, kako zunaj v živo sklepati prijateljstva, dolgoročne in trajne stike. Pa pri teh ki jih spoznam preko neta je potem problem, da nimamo rednih stikov, predvsem zaradi razdalje (živimo po 100 in več km narazen).

Ne bi rekel, da sem si v glavo vcepil, da ne znam iti naprej. Bolj to da ne vem, kako zadevo speljati da bi šlo naprej. Ko sem kje zunaj med ljudmi, se sploh ne znajdem.

Ko grem v trgovino me zabedira, če na poti do tja in nazaj, in/ali v trgovini vidim kakšen par. Takrat me popade zavist.

V lokale pa ne hodim.

[Dejc]

Hm... Ja glej, opazuj ljudi okoli sebe, misliš, da boš kar takoj zavrnjen, če nekoga ogovoriš, če se mu nasmeješ, če ga pogledaš? Ah, daj no!!

Ok, vidiš par, mogoče sta, mogoče nista srečna, dostikrat je to samo fasada, drži? Zakaj te zabedira, zato, ker ti nimaš partnerice? Saj jo boš našel, samo sprosti se, to je pri tebi glavni problem, nisi sproščen, bojiš se zavrnitve, bojiš se, kaj bo! Ja, kaj, če pa bit? Pojedli te ne bodo, tepli tudi 99.9% ne, torej, kje je problem? Saj si bister fant!

[Klipan]

Saj to, ne vem kje je problem. In ker ne vem kje tiči vzrok, tudi ne vem kje začeti to reševati. Mogoče se tebi to ne zdi nič takega. Verjemi, meni kar predstavlja psihično breme.

[Dejc]

Verjamem, da ti predstavlja breme!

Si šel mogoče do psihiatra na pogovor, ali pa psihologa?

[Klipan]

Tudi o tem sem že razmišljal, toda mi ne uspe zbrati volje in poiskati pomoč. Vem, da bi to moral čimprej začeti reševati, toda kaj ko večino časa (vsaj 95% časa) ne čutim te potrebe.

[Dejc]

Evo res imava telepatijo

Glej priporačal bi ti obisk, pa ne iz vidika, da te pričnejo s tabletami filati, ampak iz vidika terapije, torej prej bi na tvojem mestu obiskal psihologa, nima te biti česa strah, samo pogovor, ok?

[Klipan]

Psihologa ali psihoterapevta?

[Dejc]

Najprej psihologa, da definirata situacijo, nato pa psihoterapija, ker verjemi kemije ti ne priporočam, pa menim,da tudi kaj veliko ne bi pomagala, ok? Kemija ni za navezovanje stikov z ljudmi, moramo biti sposobni se spopasti z življenjem brez kemije! Res je, včasih je potrebno možgane poservisirati s kemijo, ker zaradi preobremenitve zakuhajo. Sam sem depresivc in imam panično motnjo, lahko rečem, da brez kemije ne bi oz. bi težko šlo, večino pa je prineslo delo na samem sebi, šport, ter druženje, 4 stene so pekel, če me razumeš, kaj hočem povedat....

[Klipan]

Zdaj pa res več ne vem, kje začeti. Zapis iz ene druge teme:

Imam veliko tremo. Sploh premišljujem kaj bi si mislili o meni, ko bi jim spregovoril o svojih težavah. Namreč sem se pol leta nazaj obrnil na psihologinjo in ko sem ji napisal kaj vse me muči, je že hotela obvestiti ustrezne organe, med drugim tudi organe pregona. Namreč nočem, da bi me že po prvem obisku kar hospitalizirali.

Nočem bit nesramna do kogarkoli, ampak psihologi za moje pojme niso ravno ustrezna izbira ... vsaj večina žal ne.

[Dejc]

Čakaj, zakaj bi pa nekdo obvestil organe pregona???

[Klipan]

Ko sem ji do potankosti napisal, kaj me muči, mi je napisala da bo v tem primeru primorana prekiniti načelo zaupnosti in obvestiti ustrezne organe. Edino kar mi pade na pamet, so to organi pregona.

[Dejc]

Zakaj že? Saj, če imaš težave z navezovanjem stikov, ne vem, kaj bi tu počela policija

Glede hospitalizacije je pa takole, če nisi sebi ali drugim nevaren in da se to da jasno dokazati, te prisilno hospitalizirati NE smejo, ok? Tega se ne rabiš bati!! Res ne, mislim, to mi je malo čudno, da ti je to rekla

[Klipan]

Saj po tem, kar sta napisali taja1 in Aslan, tiste psihologinje ne jemljem več resno, pa tudi že kar nekaj časa nazaj sem ji nehal pisati.
Zato pa imam sedaj pomisleke, če je psiholog pravi naslov.

[Dejc]

Poglej, menim, da na podlagi te slabe izkušnje ni potrebe, po tem, da vse psihologe mečeš v isti koš, ok?
Lahko je z organi mislila na CSD, samo tudi v tem primeru ne vidim, kaj bi CSD imel s tem??
Klipan, kdaj si bil nazadnje med ljudmi?

[Klipan]

Klipan, kdaj si bil nazadnje med ljudmi?

Kaj vse sem šteje?