kako sam iz depresije?

[Nadja]

spet jaz. spet črni dnevi. zabredla sem globoko na dno. sedaj sem še nesposobno za delo tako da je še slabše. včeraj sem bila tako v depresiji in prosila 2 "prijateljice" da prideta k meni saj za nekaj časa ker se počutm slabo in sem v depresiji. in ali je katera prišla? nobena. kako to zaboli človeka. in kako te 2 "prijateljice" ne vesta da imam samo njiju saj imam starse v tujini in taboljs prijateljico tudi. kako me to zaboli. in ne morem jima reci drugega kot svinje. onedve imata mamo, očeta, nekoga. jaz nimam pa NIKOGAR. in živim sama. to me tako ubija da ne morem opisat. vse bi dala da ne bi bila sama. a ne vem kje je resitev. ze tako je tezko se boriti z depresijo ce imas suport bliznjih in prijateljev. a ce si sam je toliko tezje. moras imeti toliko vec ljubezni do sebe da vse to zmores. toliko vec moci ki je vcasih ni.
kako so ljudje tako kurti da ne razumejo da nimam nikogar? MORDA zato ker niso v isti situaciji. le tisti ki so dali samoto skozi in ki so cisto sami razumejo in bi mi pomagali. samo kje so ti ljudje?
kako preklinjam te ljudi ko sem tako sama in zavrzena. ze tako se pocutim zavrzena potem pa se tole. zavrzena od oceta, mame, prijatelijc, fantov... kaj vse clovek zmore? koliko zavrnitev? grozno. ni cudno da grem ob vsaki zavrnitvi na psihiatrijo. zgubim zivce. ker ne prenesem vec niti 1 zavrnitve. zdi se mi kot da me cel svet zavraca. v trenutku ko bi rabla nekoga. da mi rece da mu nekaj pomenim in da me ima rad in objame pa nimam nikogar. a ni to zalostno? pa NOCEM se smilit sama sebi samo to BOLI. to ti da priznanje da nisi ok kot clovek in da nimas nikogar. ker ce bi te res spostovali in imeli rad bi bili tam zate. jaz pa sem bila tam za njih. za obe te 2 "prijateljic". kakor zelita. mene ne vidita vec. a to je vse kar imam. kako kruto. res tako sem razocarana da nimam besed. kako kruti so ljudje. in kako malo bi bilo treba bilo da bi se pocutila bolje. a ne razumejo. ne razumejo da sem sama danimam nikogar. in koliko bi mi pomenil njihov cas morda samo 15 min da mi recejo da sem ok kot oseba. grozno. ko sem si pa delala samomor se je 1 prijateljica ta jokala druga pa niti solze ni potocila. nimam besed. kako iz tega? kako se boriti sam brez pomoci drugih? hvala za odgovore

[Nativa]

Hey, we are here for you.

Poznam v piko tvojo situacijo- meni se je isto zgodilo.......
Če bi šla na kavo, napiši meni za osebno sporočilo. Sem iz LJ.

Drži se, ne obupaj!

[Betka]

Ja, razumevanje in podpora bližnjih je veliko vredna, ampak sama sem pri sebi ugotovila, da vsi krasni ljudje okoli mene ne morejo pomagati, če sem skregana sama s sabo.
Nadja, vredna in čudivita si že zato, ker obstajaš. Poskušaj se čim bolj sprostiti (različne tehnike, npr. dihalne;sproščujoča kopel; telesna aktivnost), da preusmeriš črne misli.
Želim ti vse dobro 

[Nadja]

hvala. samo moje mnenje je da clovek ne more biti vedno sam. rabimo prijatelje nekoga ki nam pomaga. kaj pa ce pades v nezavest zivis sam nimas nikogar. zato se je 1x zgodilo da so eno starko ki je zivela sama najdli cez kaksen mesec isto bi bilo z mano in to je zalosntno. nekoga moras imeti da se smejis z njem pogovarjas, gres kam brez tega ne gre. imela sem tako prijateljico a je na drugem kontinentu. tudi za njo zalujem in je moje zivljenje pekel odkar je ni ob meni. tam pa nisem mogla ostati zaradi vize. tako da ni lahko. a vedno rabis nekoga. vedno. ustvarjeni smo za odnose. saj nismo volki samotarji! razen ce si to sam izberes!!! jaz si nisem. samo odsla sem iz drzave kjer prebivajo starsi ker mi tam ni vsec ker sem bila globko nesrcna tam in mislila vsak dan na samomor. tudi tega dosti ljudi ne razume.
rabimo nekoga. in ko pomenimo nekaj nekomu da nam rece: nekaj mi pomenis nocem te zgubiti je se dodatni razlog da zivimo in da ne naredimo samomora in da se cenimo. ce pa nam to nihce ne rece je pac kot je. nasa vrednost pade. in smo sami. izgubljeni

[eli]

Nadja,a ti mogoce jes kaksna zdravila,ker kakor spremljam se ti ze kar dolgo vlecejo ti problemi..Ali se kako drugace zdravis,kaj delas na sebi?
Vem da ti je hudo...samo zal je tako..da racunati na nekoga drugega,da nas bo razumel...in tolazil....je mnogokrat brez pomena...ker itak ne dobimo nazaj tega,kar pricakujemo od drugih..zato smo potem vsakic znova se bolj razocarani.

Jaz sem v najhujsem stanju imela ljudi okoli sebe..pa vendar nisem dobila od njih ,kar bi si zelela....
Mi smo v takem stanju...in sami si moramo pomagati...kaorkoli...Zdravila...skupin e za samopomoc...forum....sport,gibanje...v glavnem sami sebe moramo zaceti imeti se radi...potem je tudi svet okoli nas lepsi....

Napisi....se kaj....se zdravis in podobno...?

vse dobro

eli

[Nadja]

ja jamljem peroxat ki mi tako tako pomaga. mene npr vrzejo s tira dolocene stvari kot npr kazen za hitro voznjo 250 eur ker tako nimam denarja, pa to da nimam sluzbe in da jo hitro zgubim ker se jocem v sluzbi zaradi fanta ki me noce... potem zapadem tako dalec da grem v psihiatricno bolnisnico pa spet poskus samomora... dolocene stvari me vrzejo iz tira. kot to ko sem dobila kazen, pa to da me kak fant pusti... to me vrze na dno. ne vem kako si takrat pomagat. kako si takrat pomagate vi???

[Putka]

Hmmm prvo kot prvo se ne sekiram, če me kak fant ne mara (pa kaj pol, jaz tud njega ne  ) in če dobim denarno kazen, neka časa bentim potem pa se sprijaznim in plačam IN MI JE VELIKA ŠOLA ZA NASLEDNJIČ.

Zakaj pa voziš hitro, če nimaš denarja?
S posledicami se je včasih potrebno soočati vnaprej.
In jaz nikdar ne zapadem v depresijo, če sem po buči dobila to kar sem si zaslužila.
Čas je, da prenehamo igrati žrtevnike in se vedemo odraslo in odgovorno.

ps. ne jemlji si vega tako tragično, ker tragike v lajfu ubistvu sploh ni. Mislim je ampak v drugačnih razsežnostih, kot to, da te nekdo ne mara ali da moraš plačati položnico več. 

[Nativa]

S posledicami se je včasih potrebno soočati vnaprej.

Se popolnoma strinjam s Putko.... Pa ne mislim le na prehitro vožnjo, ampak tudi na situacijo v zvezah. Namrreč (pač moje mnenje je takšno) nobena stvar ni večna in najslabše se je navezati na enega človeka in živeti le zanj, ker potem ko odide iz našega življenja, nam se izmaknejo tla pod nogami. Vedno moraš gledati vnaprej in si narediti plan A, plan b, plan c... kaj se lahko zgodi. In le tako te izidi ne presenetijo (razen mogoče kdaj pa kdaj, ko nisi pripravljen) in te ne zagrabi panika in ne zapadeš v paniko-depresijo...

[alexander]

Glede kazni naj ti povem, da je ta zaradi prevelike hitrosti lahko veliko višja!
 Pa ne se sekirat zaradi dveh "prijateljic". Res ni lepo, če vesta, da imaš samo njiju in te na koncu pustita na cedilu. Povej jima in če ne razumeta se ne sekirat. Jaz se že celo mladost sekiram zaradi primatov ki me obkrožajo in si zaradi tega samo škodim.
A si iz Ljubljane? Če želiš, lahko greva kdaj na sprehod. Moraš bit odprta za nova poznanstva 

[maca_a]

ja jamljem peroxat ki mi tako tako pomaga. mene npr vrzejo s tira dolocene stvari kot npr kazen za hitro voznjo 250 eur ker tako nimam denarja, pa to da nimam sluzbe in da jo hitro zgubim ker se jocem v sluzbi zaradi fanta ki me noce... potem zapadem tako dalec da grem v psihiatricno bolnisnico pa spet poskus samomora... dolocene stvari me vrzejo iz tira. kot to ko sem dobila kazen, pa to da me kak fant pusti... to me vrze na dno. ne vem kako si takrat pomagat. kako si takrat pomagate vi???

a hodiš na kakšno terapijo? po mojem samo tablete niso dovolj. Lahko se pa tud tukaj izkašljaš dokler ne najdeš primernega terapevta :)veš, vsem fantom nikoli ne boš všeč, tud vsi dečki tebi nso, kajne? in tudi vsem fantom niso všeč iste pornozvezde, čeprav so te kao narejene po merilih "povprečneža". pa kazen za avto... se zgodi! je samo opomin, da naslednjič bolj pazi kako voziš. Vse stvari se da gledat iz dveh kotov... priznam, da tudi sama pogosto padem v tisti ta črni kot, pa vendar... se trudimo, ane?

[Nadja]

hodla sem na terapijo pa se moja terapeutka sam hoce ukvarjat z sedanjostjo jz bi pa hotla prepucat za nazaj kar ona noce.. in sedaj mi je napisala napotnico za zdravljenje depresije... tak da...ja res sam antidepresivi niso dovolj. mene tako jezi ker sem nekaj dni ok potem pa ko se kaj slabega pripeti zapadem globoko globoko na dno.. glede fanta pa je tako kolikor se imas rad... ce se imam rada se ne sekiram ce pa se nimam pa se zrem tako da lahko v norisnico grem...ja zveze odnosi so preizkusnje koliko se imas rad...

[Amelie]

Nadja, kakšno napotnico si to dobila? Pojdi! Včasih ni dobro obdobje, da bi preveč šaril po preteklosti in jo je bolje pustiti tam, kjer je in se osredotočiti na sedanjost. Vsak dan sproti. Če preveč razmišljaš za nazaj, vrži na papir in pusti tam "zunaj". Pojdi hodit, na kakšno kavo (eno povabilo je že tu  ). Tisti pravi odnos pa že pride, enkrat, ko boš na poti do sebe. Mogoče ne jutri, ampak kam se mudi.

[scorpion]

Razumem Nadjo, da si želi drugačne terapije , ker sama ČUTI, da ji zgolj neko čvekanje o sedanjosti ne more pomagati iz duševnih stisk v katerih se valja...

Njen občutek zavrženosti, nesprejetosti in osamljenosti je globoko v njej in ji nič ne pomaga, če ji kdo reče :Bodi tukaj in zdaj!"  Zato ker je tukaj in zdaj velika žalost, ki je ne more kar tako premagat...Ker jo grozen občutek osamljenosti spet potisne nazaj na psihiatrijo...le tam se še počuti nmalo varno...

Poznam ta občutek Nadja....Tudi sam sem bil velikokrat komu na razpolago..ko pa sem jaz rabil pa kar nikjer nobenga...hudo..ja....

In tudi jezna si na tako sebičnost....

Gelde na svoje pretekle izkušnje , v katerih si rasla, kot otrok, sedaj doživljaš cel svet kot krut in sebičen...Pa to objektivno ni res. Niso vsi ljudje sebični in se najdejo tudi dobri ljudje, ki so pripravljeni ponuditi oporo....Vzrok za to, da ti naletiš na take "prijatelje" pa se skriva v tebi.....

Kako to, da živiš ti tukaj..Oče in mama pa v tujini?

[maca_a]

hm... Nadja, čimprej si izberi treapevta, ki ti bo ustrezal! Če ti je ta rekla da ne želi govoriti o preteklosti, jo vprašaj, zakaj ne. Mogoče je to samo njena "taktika"? Ne vem. Vsekakor pa ti bo dobro izbran terapvet, ki ti bo ustrezal, znal zelo pomagati!

[Nadja]

jaz zivim tu ker mi tam na svedskem kjer zivita starsa NI vsec. ker ne zmorem tam ziveti. ker ko sem tam samo stejem dneve kdaj grem od tam to so take stvari da kdor ni zivel tam ne ve. glede tega me le 2 prijateljice razumeta. in tudi vsak dan se mislila na samomor tam. grozno je.
sedaj imam enega ok terapeuta in sedaj sma predelala dogodek ko je oce odsel na svedsko to je bilo ko sem bila stara 3 leta. a ta dogodek mi je za vedno spremenil moje zivljenje.da ko me kak fant zapusti je pribl. ista bolecina kot je bila takrat ko je oce sel.