Tudi jaz trpim...

[Erika27]

Pozdravljeni,

najprej vse pohvale forumu, ki je enkraten!

Jaz sem  Erika, stara sem 27 let in se borim z depresijo in anksioznostjo že leto in pol..
Do zdravnika še nisem šla, grem pa nasl. teden, ker res že težko prenašam padce..se mi zdi da se vedno težje poberem..

včasih mi je res tako hudo, da sem tako zmedena , da sploh  ne vem katere bilke naj se oprimem, včasih brskam po internetu, včasih grem brat knjigo, včasih grem pucat..
še par uric nazaj sem bila čisto na tleh, na robu obupa, ko sem  iskala smisel..in se ubadala z nešteto vprašanji..
Pa mi je mami pomagala  s pogovorom ..hvala bogu..da vedno nekja najdem , ko mi je hudo..da se malo pomirim..

Drugače imam  dva otročka, en je star 3 leta drugi pa 10 m..in je včasih res hudo, ko nimam več nič veselja, pa tega pred otroki ne smem kazat..in moram vse zrihtat, se ukvrajat z njima ..


Saj so obdobja ko sem ok, najdaljše je 1 teden..potem pa če sem zelo zmatrana ali pa ali pa me kaj vrže iz tira se mi poslabša..
in potem gre samo navzdol..sploh ne znam tega preprečit..pa se tako trudim..
in v najslabšem stanju se sploh ne morem razveselit oz težko, ubadam se z vprašanji, v čem je sploh smisel vsega..zakaj bi sploh bila dobre volje..zakja bi sploh živeli , če pa na koncu umremo ,pa take bedarije..pa da mi nihče ne bo mogel pomagati..ipd
tok sem znervirana zarad vsega..da imam potem zarad strahu drisko..obliva me, vročica me zebe..
na koncu sem pa sesuta pa jokam...
no potem se pa poberem.. ..ali se uspem pomirit sama s kakšno mislijo..ali pogovor z mami ali pa tale forum..ali pa kar mine....

in potem jovo na novo..

je pa res da sem brez službe doma..z dvema otrokoma ..zveza s partnerjem  je slaba ,nimam dosti časa zase..ne počnem stvari ki so me veselile(ker časa nimam), s prijateljicami  smo se oddaljile...
tako da sploh nevem kako se bom zmazala s tega..koliko mi bojo antidepresivi pomagali(še v to dvomim, pa vem da ne smem), če pa nimam časa počet, stvari ki sem jih rada počela...


včasih bi najraje umrla, ker toliko trpim..pa nimam niti poguma , pa tudi dva otročka imam ki jih ne smem pustiti sama..
najbolj grozno je ko se spomnim ,kako sem včasih rada živela, nisem se ubadala s takšnimi občutki vprašanji..vesela sem bila življenja..sedaj me je pa strah..ne morem se veselit, ker mi je vse brez veze...

upam na kakšno pomirjajočo besedo, kakšen nasvet..mnenje o ADjih, jaz se malo bojim stranskih učinkov.., pa jaz tudi jemljem ščitnične hormone in sem tudi slišala da je treba previdno ob jemanju ADjev..ali ima kdo kakšen izkušnje?


hvala in lep pozdravček vsem

[Zdaj!]

Pozdravljena draga Erika27!

Dobrodošla med nami, ki smo dali podobne stvari skozi in te razumemo! 

Čisto na kratko bi ti rada povedala, da stanje v katerem si, ni trajno. To pomeni, da lahko svoje stanje in položaj spremeniš če hočeš! NIč ni zabetonirano! Mi ti lahko ponudimo pomoč, samo prositi moraš in potem sama kaj storiti za to, da bo bolje! To je tvoje življenje!! 

Izražanje čustev
Otročkom pa se ne delaj heroja. S tem jim kratiš pravico do tega, da pokažejo tudi sami, da niso vsemogočni in nadčloveški. S tem, ko boš jim lepo razložila, da se kak dan pač ne počutiš dobro, da si želiš, da bi te objeli in še kaj (da si preprosto žalostna, da si želiš malo časa zase, da lahko poslušaš prijetno glasbo itd..).
S tem ko boš sama priznala družini, da kak dan preprosto nisi dobro, boš obenem tudi dala 'pravico' svojim otrokom, da pokažejo, da so samo krvavi pod kožo. Iz izkušenj - ne delaj se heroja in pokaži, da je povsem normalno, da kdaj človek ni superduper! Da si ranljiva! Da si Človek! Tako bodo otroci v svojem življenju upali in bodo pokazali ter znali izražati svoja čustva in marsikatera grozna izkušnja jim bo prihranjena, saj bodo znali izraziti bolečino in je ne bodo nosili v sebi kot gnijoče smeti iz katerih se lahko razvije duševna in telesna bolezen.
Očitno tudi ti potrebuješ več izražanja svojih čustev. Upaj si. Dovoli si. To je tvoja človeška pravica. Nisi kanta za smeti. Čustva morajo ven. Mogoče bo na začetku malo pretiravanj v obe smeri a nič hudega. Da človek najde sredino mora v ekstreme. Lažje ti bo.

Za osvobajanje in ozaveščanje svojih strahov obstaja super preprosta tehnika EFT. Če želiš kaj dobrega storiti zase ob sleherni mali/večji krizici ali stiski stori tole, kar boš videla na filmčku:
xxxxxxxxxxxxxx

Na splošno pa se sooči z realnostjo, da si mama in to je VEEELIK NEPRECENLJIV BLAGOSLOV!
Fokusiraj svoje misli na to, da urediš vse kar je potrebno za nemoteno in prijetno delovanje vaše družine in vključi tudi partnerja. Lepo nežno. Pri tesnobah in depresijah je najbolj pogosta napaka pacientov prav to, da so neprizemljeni, zato se ne boj in kar pogumno zgrabi v roke svoje življenje in ga zaživi! Skozi vsako pomivanje posode, oblačenja otročkov in kuhanja kosila. Zato si tu. Zato smo vsi tu. Da živimo!

No, draga moja, sem se kar razpisala. Sam v akcijo, naj bo še tako malčkena bo bolje, kot da se smilimo sami sebi. Akcija. Ker zmoreš in ker si to prav ti. Prav posebna! 

Objem,
S.
 

[bikica66]

Erika pozdravljena 

V bistvu ne vem kaj naj ti povem v tolažbo - saj bo bolje to je res največkrat izrečena beseda na takšno vprašanje.Si mlada mamica in z otroci je veliko dela in kje naj se potem še najde čas za sebe,partnerja,kakšen hobi ......Pa ti bom kljub vsemu rekla,da si moraš urediti življenje in se posvetiti sebi in se imeti rada,saj boš potem lahko dajala od sebe samoumevno,kar se od tebe pričakuje.A najprej moraš imeti pogovor sama s seboj in najti smisel življenja.Stopi do zdravnika,se pogovori z njim in sigurno bosta našla neko pot,ki ti bo ustrezala.Pokliči prijateljice,pojdi z njimi na kavo in na klepet.Pokliči ti prva,čeprav mogoče nisi na vrsti za klic - saj veš - ko včasih ne pokličemo zato,ker kao nismo na vrsti.Ne zapiraj se pred svetom in sama seboj.
Vse dobro ti želim 

lp

[niti]

Živijo Erika27!
Tudi jaz sem bolj nova na tem forumu, samo ti povem, da so ful prijazni ljudje tukaj gor, ki ti bodo dali ziher kakšen dober nasvet in lepo besedo.
Tudi jaz poznam občutke o katerih govoriš. Nekaj časa nazaj sem bila vsa brez volje, nisem imela veselja ne do študija, ne do življenja. Nekako sem se izvlekla, še sama ne vem kako. Malo z branjem knjig, z sprehodi z mojo psičko. Trenutno je bolje in upam, da bo še bolje.
Upam, da bo tudi tebi kmalu bolje, vsaj toliko, da dobiš veselje in voljo do življenja, potem je veliko lažje naprej.
Drži se Erika in upam, da bova, ko se izvlečeva obe SREČNI!

[boščika]

Erika27............dobrodošla med nami............ki te razumemo,ker smo vsi nekje v podobnem,eni so to že dali skoz in ozdraveli,eni se še trudimo..........bom kratka:hitro do zdravnika in sam obupat ne!!!

Velik objem od Puse

[wawa]

Pozdravljena Erika 27!

Če si brala nekaj tem nazaj si vidla da sem tudi jaz nova. In povem ti da imava zelo podobne probleme, s to razliko, da mene partner sicer razume in podpira a mi to žal pri mojih težavah ne pomaga kaj dosti.

Želela sem si reči samo, da mislim, da ni treba skrivati čustev pred otroci. Ok res ni primerno da ponoriš in jokaš kot nora pred njimi (vem da si to kdaj želiš, ker si tudi jaz). Vendar pa poskusi starejšemu povedat, da imaš slab dan in da nujno potrebuješ pravi objem. Jaz to naredim in takrat me moj 3 leta star mali tako nežno in toplo objame, da mi za trenutek razsvetli življenje. Takega objema in topline kot ti jo lahko, da tvoj otrok ti je ne more nudit noben partner.  In to imaš to je moje zdravilo, čas z mojimi sončkom. Verjemi mi in poskusi.

No upam da nama se nama obema uspe rešit najinih težav in bova lahko polno zaživeli svoji življenji.

Lep dan ti želim!

[Arwen]

Erika, pozdravljena 

res je, takoj k zdravniku pa nič se bati AD-jev; sprva so res prisotni stranski učinki, a le-ti minejo, sploh je pa od posameznika do posameznika odvisno, kako jih prenaša. Meni osebno so zelo pomagali, je pa res, da so ad-ji le pripomoček, delo s sabo, spreminjanje obnašanja, vedenja, vzorcev,...pa je odvisno le od tebe.

..in ad-ji ne povzročajo odvisnosti.

Objem 
arwen 

[Erika27]

Pozdravček!

Res hvala vsem, ker me razumete, kako težko je ..

Včeraj ko sem šla spat, me je prav panika prijela, zato ker svojih misli nisem mogla umirit, toliko sem prebrala..toliko imam informacij v glavi..pa nisem znala nič uporabit..prav strah me je bilo ..zelo...sploh nevem česa...verjetno sebe ..da se ne bom znala pomirit..pa zavedanje , kaj sem mi dogaja...

no saj potem mi je uspelo, nekako sem se uspela pomirit z mislijo, da bo vse ok, da moram umirit svoj um..in da mi nič ne grozi..da me ne rabi bit ničesar strah..

ko sem se zjutraj zbudila ..tudi nisem bila najboljša..spet sem se bala, da bo težek dan...
no pa sem se nekako pobrala..sem se zaigrala s tamalima..nisem mislila na strah..na to kaj bo bilo, sem samo v tem trenutku..in sem se res počutila pomirjeno...

Kaj bi dala da bi se vedno tako počutila mirno...

kaj pa vi počnete , da se počutite ok, katere so vaše misli, razmišljanja, dejanja...

lep dan vsem...

[Arwen]

Erika, precej časa in potrpljenja in dela in vsega je minilo, da sedaj lahko rečem, da zvečer takoj zaspim, brez misli. Pomaga avtogeni trening, meditacija, tibetanske vaje, vsaj s tem sem se sama ukvarjala; nekateri prakticirajo jogo, razne tehnike spročanja,... osebno sem prebrala ogromno knjig na temo t.i. duhovnosti, o pozitivnem razmišljanju... včasih sem si za "protiutež" kakšne zgodbice zmišljevala, da sem pregnala napetosti, tesnobo,... sedaj, ko se mi zdi, da sem kar uspela spremenit obnašanje, pridobljene vzorce,... ko se mi zdi, da je zgodovina res bolj ali manj za mano, ko je tu le še sedanjost, pa spanje pride takoj.

Uspelo ti bo, čez noč pa žal težko.

Objem
Arwen 

[bikica66]

Pri nas strahcih je čas naš ne-prijatelj  Dolgo časa traja,da se ugotovi kaj nam je in ko nekako sami sebi dopovemo,da nas daje psiha se začne naš boj . Jaz sem zaradi površnega psihiatra stran vrgla kar 5 let.
Ko sem sprejela bolezen za svojo in začela zdravljenje z ADji sem počasi začela osvajat življenje.Zamenjala sem službo,drugače gledam na življenje in nekako sem srečna sama s seboj.Drugih ljudi ne spreminjam,spremenila pa sem odnos do ljudi.Sem boljša - to pravijo ljudje,ki me poznajo še od prej - pred
boleznijo.Kdor me spreme tako me,ostali gredo svojo pot.Trenutno sem v kar slabi koži a vem,da bo tudi to minilo.Vem,da si moram več časa vzeti za sebe,se sproščati,skratka delati tisto kar me veseli in napolni z energijo.Berem knjige z lahko vsebino - ni mi potrebno razmišljati,gledam filme po TV take na izi z veliko humorja,sedim doma na vrtu,sadim rože,vse to me sprošča in zadovoljuje.Sama najdi nekaj zase,izbori si nekaj minut na dan samo zase.

lp

[himiko]

Draga Erika,

kot so ti napisali ze ostali uporabniki, stanje, v katerem si, ne bo trajalo vecno. Verjemi, boljse bo!!! Antidepresivi meni zelo zelo pomagajo, ne vodijo v odvisnost, stranski ucinki so, zacetek z njimi je tezji, a se zares splaca potrpeti!!!

Erika, ves, zelo si pogumna in verjemi vse bo se dobro!!!! OGLASI Se se in drzim pesti zate!!!

Ps jaz se sproscam zlasti preko glasbe, surfanja po netu, stisnem se k fantu, coham kuzka, poklicem mami, staro mamo... Preden sem si poskodovala stopalo, pa sem vsak dan hodila tect...

DRZI SE,

Himiko

[Erika27]

Pozdravljena draga Erika27!

Za osvobajanje in ozaveščanje svojih strahov obstaja super preprosta tehnika EFT. Če želiš kaj dobrega storiti zase ob sleherni mali/večji krizici ali stiski stori tole, kar boš videla na filmčku:
http://eft-slovenija.tk/

Preštudirala in sprobala sem tehniko EFT.
In moram reči, da res deluje. 

Počutje je boljše, težave so se mi močno zmanjšale..
sedaj je že lepše živet!


Res od srca hvala ker si me seznanila s to tehniko..

Vsem jo priporočam, ne odlašajte in začnite z študiranjem
že danes!

lepo se imejte 

[Rikki]

Pozdravljena Erika!
 

[Lost]

Erika27 in kako ti je pomagala? Malo opisi....

[Erika27]

Pozdravljena Erika!
 

Pozdravčke nazaj ..


Upam , da se imaš lepo..

[Erika27]

Erika27 in kako ti je pomagala? Malo opisi....

Pozdravček!

Pomagalo mi je tako, da me ni več  tako strah in ni več vse tako črnogledo kot prej..počutim se  res dobro


z vsako vajo sem se počutila boljše, danes sem pa zadela  bistvo.
Pri teh tehniki je namreč pomembno , da v afirmaciji poveš natančno to kar je problem..

če te še kaj zanima vprašaj..
lahko pa greš na njihovo stran ..in si snameš priročnik..
lp