Pozdravljeni!
Da se še jaz predstavim....
Depresijo imam že 5 let (z vmesnim prenehanjem zdravljenja- big mistake!). Začelo se je pa po prometni nesreči, ki se mi je zgodila... Jaz nisem bila kriva... pa tudi po moje prometna sama ni bila kriva za mojo depresijo, ampak to, da se mi je vse porušilo v lajfu, vse kar sem gradila in vsi moji takratni plani, ki sem jih imela... zgubila službo, ker sem bila 1 leto na bolniški, na faxu se nisem mogla udeležiti predavanj in sem stran vrgla takratnih 250 jurjev za izredni študij, seveda še zdravstveno področje- 8 mesecev fizioterapije in ležanja v postelji. Pa še 2 tedna pred nesrečo me je pustil fant... Aja da ne omenim, da sem si mesec dni pred nesrečo kupila avto, vzela kredit, nato pa je bil avto totalka uničen....
Začela sem s Cipralexom, ki pa sem ga po letu dni jemanja prenehala jemat (samoiniciativno, nisem upala zdravnici povedat)... potem je bilo kakšne pol leta ok, potem pa me je začela dajati paranoja na vsakem koraku. V vsaki besedi, ki mi jo je kdo namenil, sem videla osebni napad, itd. Zaradi tega sem si tudi uničila takratno zvezo...
Seveda mi takrat ni kapnilo, da bi to mogoče bilo zaradi prenehanja jemanja AD...
Zadeve so se malce umirile, potem pa me je pred 2 letoma znova zagrabilo...
Npr. dan je bil lahko popoln, uživala sem maximalno, nato pa zvečer v jok brez razloga...
In pa blazne oscilacije v razpoloženju.
Obiskala sem psihiatra in dobila Coaxil. Zaradi stranskih učinkov (zaprtje, slabost) zamenjala za Efectin...
Sedaj sem večino časa ok, vendar imam še vedno oscilacije v razpoloženju.
Npr. predvčerajšnjim sem imela napad panike le zato, ker sem bila v istem prostoru z osebo, s katero nisva ravno v prijateljskih odnosih (bivša punca od mojega fanta).... Šla sem na wc, ko pa sem se vrnila, se mi je zdelo, da se je ona presedla na moj stol. Zavrtela sem se na petah in nisem vstopila več v prostor... Jok, tresenje....
Kolega je prišel za mano ven in me poskušal spraviti k sebi, jaz pa sem histerično jokala.
Kadila sem cigareto za cigareto in gledala na cesto in samo čakala, da bo en avto pripeljal mimo res hitro, da bom stopila predenj...
Umirila sem se šele ko je prišel ven še moj fant, me zagrabil in spokal v avto in odpeljal domov... bruhala sem, nato pa zaspala.... Naslednji dan so mi povedali, da sploh ni sedela na mojem stolu, ampak le svojega primaknila zraven.......
No pa saj ni važno, to je ena od prigod, ki so bile sprožilec za moje "napade".........
Jemljem Seroqel 3 tabl/dnevno, ampak se mi ne zdi, da bi se te moje oscilacije kaj umirile....
Zdi se mi, da sem ujeta v začaranem krogu...
No pa vseeno upam na boljše čase............
lp
nativa
