Pozdravljeni,

[bela]

Danes sem odkrila vašo stran, pa sem se odločila, da vam predstavim svojo težavo.

Za mano je zelo naporno in napeto poletje (nesoglasja v službi, renoviranje stanovanja, kjer ni šlo nič kot bi moralo...).

Sedaj so se stvari umirile. Življenje je zopet na starih tirih, vse je kot bi moralo biti, samo jaz ne.

Že ko sem imela stresno obdobje mi je bilo velikokrat slabo (občasno sem tudi bruhala) - brez razloga.
No tudi ko so se stvari umirile je bila vsakodnevna slabost prisotna. Sedaj pa se je začelo še pospešeno bitje srca, občutek straku v prsih in jokanje brez pravega razloga.

"Napadi" se mi pojavijo tudi večkrat na uro in trajajo nekaj minut, včasih pa tudi več ur skupaj.

Je zelo zelo moteče, saj se ne morem zbrati. Srce mi razbija 200 na uro, tako da ta čas ne morem niti kaj prebrati, pospraviti itd.

Partner pravi da sem tudi precej razdražljiva (jaz tega nisem niti opazila). Otrok še nimava, vendar delava na njih.

Sprašujem se kaj bi bil lahko vzrok, in edina logična razlaga je da so stvari od poletja prišle za menoj. Letos sem se morala odpovedati tudi dopustu.

Predno gre do svoje zdravnice sem se odločila da tu vprašam za mnenje, kaj se sploh dogaja z menoj. Oz če je imel kdo kako podobnjo izkušnjo. In kako se rešiti tega nenadzarovanega bitja srca in tiščanja v prsih. Po tabletah raje nebi segala (zaradi delanja na otročku), čeprav me par dni skupaj že drži, da bi vzela kak helex (to imam namreč doma - dala mi jih je pa tašča, ko mi je letos pred poletjem umrl pes in sem bila čisto na tleh - jemala sem jih pa samo en teden - zjutraj pred službo, da sem nekako lažje prišla skzi dan).

No če ima kdo kako podobno izkušnjo ali nasvet se priporočam (včasih imam res občutek da mi bo srce padlo iz telesa, s tako silo mi bije, kako naj ga malo umirim).

Lp, Bela

[trzinka]

tudi jaz sem novejša na forumu, vendar se nisem še veliko predstavila s svojimi težavami. Lansko leto sem imela podobne težave z napadi slabosti, nemoči, razbijanja srca, sem mislila ,da je infarkt, pa sem šla na urgenco-ugotovili nič. Trajalo je en mesec, sem bila pri vseh zdravnikih in jaz , ki nikoli nisem verjela v bioenergijo, pokličem po priporočilu sorodnika enga gospoda, ki mi je zelo pomagal.Ko sem se počutila bolje ,sem bolj trezno razmišljala, nisem bila več panična in sem ugotovila, da sem bila v velikem stresu (zbolela je mama, tudi mi smo se selili itd..).
No , zgodba še ni končana. Letos se mi na morju zgodi zopet podobno (spet sem imela stres). Zadeva se je umirila za en mesec, vendar moram povedati, da mi je že kar nekaj časa vsako jutro slabo. Konec avgusta je bilo neznosno,: slabo, oblivanje znoja, bolečine v levo roko, stiskanje za prsnico,bolečine v želodcu, malce prebavnih motenj, rahla vročina-zopet sem šla na urgenco in me je pomiril, da ni infarkt ampak, da verjetno potrebujem psihiatra, ker sem blazno anksiozna. Ko sem že prišla k sebi, zvem, da ima mama raka na črevesju, stanje se mi je drastično poslabšalo,stem,da sem bila popolnoma brez apetita, oziroma sem spremenila prehrano (šla sem na gastroskopijo), ker so ugotovili, da imam želodčno kilo in sem od takrat shujšala 12 kg. Moji živci se nikakor niso umirili, postala sem še bolj depresivna in hipohondrična. Naročena sem na kolonoskopijo (čez 14 dni), ker sem dopolnila 40 let in ker ima mama raka, moram na pregled tudi jaz. Ne vprašaj koliko sem panična, ker sem ravno danes na blatu zasledila svežo kri, jedla nisem do štirih popoldne. Vedno pomislim na najslabše in verjamem , da je vse to od stresa,zelo težko je misli preusmeriti v pozitivo, vendar preglede moram opraviti.
Pri tebi je verjetno v veliki meri prisoten tudi stres in si ravno tako anksiozna, vendar le opravi potrebne preiskave. Jaz vem, da nujno potrebujem psihiatra in bom tudi šla do njega, ker se mi stvar samo stopnjuje, nameravam še dolgo in zdravo živeti in sebi z mojimi strahovi samo škodujem. Ponavljaj si: vse je u redu, nič mi ni, pa bo mogoče bolje.
Želim ti veliko zdravja in poguma.

[Anchi]

Pozdravljena Bela, dobrodošla na forumu!
Tudi jaz sem, tako kot ti, imela velike težave z razbijanjem srca in pa s tem, da sem non-stop čutila svoj utrip, pa naj je bílo hitro ali počasi, podnevi in ponoči. Sicer je v redu, da si za vsak slučaj daš pregledati srce (zdravnica te lahko da na EKG in izmeri pritisk), ampak je precej večja verjetnost, da se ti to dogaja zaradi tesnobe in stresa. Jaz sem se nabijanja srca rešila s tem, da se ga nisem za vsako ceno poskušala rešiti. Sem sicer delala razne dihalne vaje (leže na hrbtu, dihanje s trebuhom, sproščene mišice (še posebej vratne in trebušne) z roko na preponi, počasi in umirjeno skozi nos, štetje izdihov od 10 nazaj..) ampak na dolgi rok je najbolj pomagalo to, da sem srcu pustila naj tolče, saj bolj kot sem se s tem obremenjevala, slabše je bilo počutje. Ne bom pa rekla, da mi je to popolnoma uspelo v enem dnevu ali enem tednu.. Se pa precej hitro pokažejo tisti prvi pozitivni učinki, ko si dovoliš oddih od nenehnega preverjanja utripa, od nenehnega razmišljanja o tem, od sploh vsega, ko si rečeš "pa tolči srček, to je tvoje delo, drugega nimaš, lahko pa tolčeš še močneje in hitreje, saj vem, da si zdravo in boš vse preneslo, jaz si bom pa tačas pogledala film/prebrala knjigo/šla na sprehod".. To pomaga pri tistem notranjem krču v katerem smo non-stop.

Helex naj bo zares izhod v sili, da se ne naučiš ob vsakem večjem stresu posegati po njem. Življenja brez velikih stresov namreč ni in se bolj splača naučiti novih načinov spoprijemanja z njim, kot se zanašati na Helex. Torej, vaje sproščanja, telesna aktivnost, dobra prehrana - to lahko narediš sama, za tiste bolj velike spremembe (v razmišljanju, dojemanju sveta, reagiranju na stres), pa boš morda potrebovala strokovno pomoč. V glavnem, vedi, da nisi sama s temi težavami in pa da se te težave da lepo odpraviti !

Trzinka, držim pesti, da bo vse v redu in da tudi zase dobiš pomoč čim prej.

[Matjaz]

bela,


moja amaterska "diagnoza" pravi, da je bistveno zate, da absolviraš vse stresne dogodke, ki so te travmatizirali v zadnjem letu. ko boš predelala vse dogodke in jih predvsem sprejela, razumela, se sprijaznila z njimi, boš imela nek temelj, na katerem lahko potem gradiš, predvsem to, kako se v bodoče soočati s takšnimi situacijami. po povedanem sodeč, gre za kombinacijo napornih dogodkov: "planiranje" otroka, mobbing v službi, smrt psa in renoviranje stanovanja. mobbing pa je pomojem najpomembnejši, zato predlagam da si o tem prebereš na internetu, se poučiš o svojih pravicah, mogoče celo prijaviš zadevo nadrejenemu oz na kakšno drugo inštitucijo.

[bela]

Oj, naj povem da sem bila pri osebni zdravnici, mi je naredila ekg v petek imam pa pregled za ščitnico.
Trenutno sem še kar na bolniški (od ponedeljka), in se je stanje malo izboljšalo. Na trenutke me še zagrabi ampak manj pogosto - ene 3 - 5 x dnevno.

Zdravnica mi je še rekla naj si merim utripe srca na minuto in se mi gibljejo od 72 do 112. Največkrat pa tam med 88 in 92. Ampak niti ne vem koliko je v mejah normale?

[bela]

bela,


moja amaterska "diagnoza" pravi, da je bistveno zate, da absolviraš vse stresne dogodke, ki so te travmatizirali v zadnjem letu. ko boš predelala vse dogodke in jih predvsem sprejela, razumela, se sprijaznila z njimi, boš imela nek temelj, na katerem lahko potem gradiš, predvsem to, kako se v bodoče soočati s takšnimi situacijami. po povedanem sodeč, gre za kombinacijo napornih dogodkov: "planiranje" otroka, mobbing v službi, smrt psa in renoviranje stanovanja. mobbing pa je pomojem najpomembnejši, zato predlagam da si o tem prebereš na internetu, se poučiš o svojih pravicah, mogoče celo prijaviš zadevo nadrejenemu oz na kakšno drugo inštitucijo.

Sem probala, veš da mi je prav mučno razmišljati o preteklih dogodkih...začnem pa hitro spet neham