Biba s svojo zgodbo

[Biba]

Lepo pozdravljeni vsi skupaj,..

sem zlo vesela, da obstaja ta forum in da se o svojih težavah lahko pogovarjam s kom ki me razume.

Sama imam panično motnjo. Stara sem 27 let. Prvič sem se s tem srečala ko smo se s starši vračali od babice v avtu. To je bilo približno 9 let nazaj. Celo noč sem presedela z bratranci in sestričnami. Smejali smo se,...skratka lepo,..Potem so pa moji zjutraj vstali in smo šli domov. Kar naenkrat v avtu me začne tresti, se začnem potiti, slabost, mravljinčenje, vrtoglavica, občutek groze. Peljali so me v najbližjo bolnico in tam takoj ekg, kri,..vse odlično. In potem se mi je v tem letu še približno pol leta intenzivno enako dogajalo in jaz sem hodila od zdravnika do zdravnika. Seveda vse fizično z mano ok. Bila sem celo pri psihijatrinji, katere diagnoza je bila laično povedano puberteta. Skratka nisem imela pojma kaj mi je, ampak sem sama slutila, da je psihična zadeva. Šla sem v nek mladinski center k eni drugi psihijatrinji, ki je  s parimi besedami naredila čudež in verjeli ali ne, panika in vse ostalo je od takrat kot bi z nožem odrezal izginilo.

No in vmes sem končala gimnazijo, končala faks v 2letih, kupila s fantom (sedaj mož) stanovanje, nova služba, napredovanje, poroka,...to pomeni tisič enih situacij in seveda stresnih. Predvsem v zadnjih dveh letih. Delam v kolektivu kjer sem se za uspeh morala naučiti marsikej kar sicer preziram in sem se potem vsemu temu zoperstavila in bila nato še žrtev mobbinga. No in vmes med vsem tem, se mi je na poti iz BG-ja, kjer sva bila z možem za novo leto, kar naenkrat sredi busa - BUM - panika. Me je skoraj kap zadela od strahu. In od takrat ne neha. To je bilo za leto 2007. Imam boljše in slabše dneve. Včasih grem lahko na pot, tudi dlje (4-6h vožnje) in sem čisto ok,..potem pa doživim grozen napad do npr. Kopra. Sem se odločila sami sebi pomagati in sem obiskala psihijatrinjo. Hodila sem nekaj časa, vendar sem imela bolj občutek da jaz njo zdravim kot ona mene. Začela sem se izogibati, odpovedovati poti (2x). Potem pa spet trmasto kar grem na pot in je ok, ali pa doživim napad. Enako je bilo to poletje. Šla na Pag, vse odlično. Na Rab, ke super, nazaj spet grozna panika. In potem sva šla še parkrat v Dalmacijo in sem si mislila no je spet izginilo. In potem prejšnji teden ponovno panika.

Odločila sem se pomagati sebi in sem bila pri dr. Rebolju in mi je dal asentro in intenzivno psihoterapijo. Problem pri meni je, da se to vleče tudi tri dni če je treba (enkrat je bilo dobesedno tri dni) in se ne neha dokler ne pridem domov. Imam sledeče občutke: tremor, bruhanje, driskanje, srce nabija 100/h, grozovito tresenje. Kar je najhuje da me 10miligramov apaurina ne pomiri, niti xanax. Imam pri teh napadih nek tak čuden občutek da mi je konstantno slabo in da bom umrla če ne gremo takoj nazaj domov. Ne pomaga niti moj zlati možek ki me miri na vse načine, mi govori, da me ima rad, da je zdraven mene, da ne bo on dovolil da umrem (ker jaz baje samo govorim da bom umrla),...nič,..samo povečuje se slabost, tresenje in bruhanje,...Ampak jaz to ne doživljam na dnevni bazi. V Ljubljani je nikoli ne doživim, spim odlično, delam normalno,..samo pred potjo, če imam kakšna predavanja in še pot,..sploh letalo,...

Sedaj pa bi želela zanositi ampak moram prvo sebe nekoliko v red spravit. Pa še babi je bolna in bi jo nujno morala obiskati (14h vožnje) ampak ne morem. Ne vem kaj nej naredim? Upam, da mi bodo vsaj te tablete in terapija pomagale.

Lep pozdravček,
Biba

[Anchi]

Dobrodošla na forum Biba!
Kot je videti, že delaš vse, da bi se ti stanje izboljšalo. Seveda vse skupaj malo traja, ampak se splača, boš videla. Verjetno že veš, da to kar se ti dogaja ni niti malo nevarno, čeprav se tako zdi. Napadi vedno minejo, še nikoli te ni kap od njih, niti nisi izgubila stika z resničnostjo. To se tudi ne bo nikoli zgodilo. Če se še nisi, ti priporočam, da se naučiš kakih tehnik dihanja in sproščanja, ki zelo pomagajo ublažiti tesobo.
Lp.

[OLJA]

Biba-  Dobrodošla na forumu ! Tu boš dobila vspodbudo in kakšen nasvet. Vidim da si poskrbela za strokovno pomoč. Kar potrpežjivo, ne gre tako hitro ! Bo pa še vse v redu boš videla !   OLJA

[masi]

Dobrodošla med nami,

Zgodba, ki si jo napisala je zgodba skorajda vseh nas tu gori, no moja že je. Poglej skozi terapijo z zdravili in psihoterapijo se boš naučila kako jo premagovati in seveda tudi odkriti vzroke zakaj se pojavlja v določenih situacijah, ki pa je že strah pred strahom-kaj pa če ko bom šla?, kaj pa če ko bom tam? in s tem mišljenjem si sami spožimo simptome, ki nas pahnejo v anksiono stanje in ali panične napade. Glede na to, da imaš strokovno pomoč in zdravila se bo stanje seveda izboljševalo, vendar kot je Anči že pisala čez noč ne gre, saj tudi težave ne pridejo naenkrat, ampak se dolga leta nabirajo in potem izbruhnejo na dan.


Drži se in beri forum, kjer boš našla informacije in orodja s katerimi si pomagajo uporabniki.

[Ribica]

Dobrodošla Biba! Želim ti čimhitrejše okrevanje, da boste lahko zibali. Nič ne skrbi, vse se uredi. To, da imaš ob sebi razumevajočega moža, je že pol uspeha, duga polovica pa so zdravila in tvoj aktiven odnos do belezni.
Vse dobro!

Ribica

[Biba]

hojla punce,..

hvala vam za vašo podporo,...sem imela tisti večer ko sem vam pisala grozen napad, nisem spala 12h,..sedaj berem in gledam trojček, ki ga je izdal dr. Rebolj in poskušam delati na sebi. Vsak dan grem na sprehod, berem knjige, pospravljam, samo da se zamotim,...mene je strah, da to kljub zdravilom in terapiji ne bo izginilo, da bom dobila še kakšno hujšo psihično bolezen, da me bo moj ljubi možek imel dovolj in da bom ostala sama na svetu,..in takrat se znajdem v  vrtincu brez izhoda,..

Poleg asentre spijem 2 xanaxa za spanje, sedaj je moj "varni" kotiček sedežna in spim na njej že nekaj noči,...

še vedno je v meni preveč negativizma ko dobim napad in priznam, da se mu kar pustim, ker resnični nažalost verjamem v njih,...

a mislite da lahko zaradi tega se nikoli ne pozdraviš in pristaneš na psihijatriji do konca življenja,.....

v sredo imam dr. Rebolja, upam, da bo kej bolje,....me je strah tko zlo,....

lp,
biba

[Aslan]

Biba sem prepričana, da si v dobrih rokah pri dr. Rebolju.
Prav tako njegov TRIS Panična motnja pove VSE, kar moraš vedeti o tem.

Mislim, da ti gre odlično.
Upaš si naprej, si odločna, želiš zmagat nad to motnjo..

Sama sem dala skozi podobno kot ti in vem, poznam, čutim s teboj...
Sem tudi hodila k Rebolju in je blo res fajn.
Posebno na "skupini" za KVT terapijo.

Se mi zdi, da je najtežji korak, ravno ta, da se RES zavemo, da se nam ne bo zgodilo NIČ.
Ne bomo umrli, niti razum ne bomo zgubili...(kljub obupnim telesnim občutkom, reakcijam)

Naši možgani povežejo napad panike z dano situacijo, kjer se je zgodil.
Ko naslednjič spet gremo v isto situacijo je v nas (tudi nezavedno) strah,
kaj če se nam "tukaj spet napad ponovi"....in s temi strahovi, tudi podzavestnimi,
prikličemo ostale simptome panike.

Izogibanje situacijam, je tudi medvedja usluga samemu sebi.
Zato res čim večkrat kar iti v situacijo....ne bežat.
(vem, ni lahko, se tudi sama srečujem z temi dilemami)
Dom nam dostikrat predstavlja "občutek varnosti" zato si tako
zelo želimo domov...pobegnit domov..in tam je pol seveda vse ok, ker smo v svojem varnem okolju.

Velik pomen ima SPROŠČANJE TELESA IN DUHA!

Prav tako pa je potrebno malo pogledat po svojem življenju.
Kako smo, imamo čas zase, se znamo sprostit, uživat dan?
Imamo dobro samopodobo, imamo morda travme s preteklosti?
Nerazrešena čustva do koga?

Biba lep pozdravček!
Aslan

p.s.

a mislite da lahko zaradi tega se nikoli ne pozdraviš in pristaneš na psihijatriji do konca življenja,.....

NE! Nikoli! Ni šans!
Od tega se ti ne zmeša nikoli.
(so mi vsaj 199x že morali povedati, ampak zdaj verjamem )

[Putka]

p.s.

a mislite da lahko zaradi tega se nikoli ne pozdraviš in pristaneš na psihijatriji do konca življenja,.....

NE! Nikoli! Ni šans!
Od tega se ti ne zmeša nikoli.
(so mi vsaj 199x že morali povedati, ampak zdaj verjamem )
[/quote]

  evo to jaz SKOOOOOZ sprašujem po forumu, sprašujem Rebolja, ma sprašujem vsakega, ki ima malo pojma o tem in ima pet minut časa. Že pol leta se ukvarjam samo s tem vprašanjem in strahom pa imam še vedno zdrav razum. Pomoje še bolj zdravega, kot predno sem zbolela za ankso in panično motnjo. 

Tudi ti boš obdržala svojega.

[njaja]

 
 Ojla!

 Mene samo zanima, kje se da dobiti filemček/knjižico TRIS panična motnja-Rebolj?
 Dobijo to samo njegovi pacienti ali je tudi ostalim dostopna?
 Biba si to dobila pri njemu?
 
lp
 njaja

 

[Aslan]

Mene samo zanima, kje se da dobiti filemček/knjižico TRIS panična motnja-Rebolj?
Dobijo to samo njegovi pacienti ali je tudi ostalim dostopna?
Biba si to dobila pri njemu?

Tris Panična motnja bo moč v nekaj dneh kupiti preko našega DAM društva.
Obrazec za spletni nakup je že v izdelavi...
Bomo objavili tudi na Forumu!

[njaja]

Mene samo zanima, kje se da dobiti filemček/knjižico TRIS panična motnja-Rebolj?
Dobijo to samo njegovi pacienti ali je tudi ostalim dostopna?
Biba si to dobila pri njemu?

Tris Panična motnja bo moč v nekaj dneh kupiti preko našega DAM društva.
Obrazec za spletni nakup je že v izdelavi...
Bomo objavili tudi na Forumu!

Super, hvala za odgovor!

[Biba]

Jaz sem ga dobila pri njemu na terapiji. Rekel mi je da bo tudi v prodaji v lekarnah in da bodo sedaj delali veliko promocijo le-tega tudi na urgentnih centrih da bi nas znali obravnavati.

Na začetku knjige so tri resnične zgodbe in najbolj sem se poistovetila z eno gospo (mislim, da je ime Irena) ki super opiše svoje strahove in prebijanje skozi njih. Se tako vidim v njej. Sem si mislila v glavi, ko mi je bilo par večerov nazaj hudo,...zdrži,..če je ona boš tud ti,..samo zdrži,....

Sej res pa še eno vprašanje. Včasih imam trenutke kot da bi padala v depresijo. To je takrat ko imam napad in pogledam mojega ljubega možeka, ki skrbi zame in potem si mislim,..ja sej še neki časa boš, potem me boš pa pustu, kdo bi bil z noro žensko, a bom sploh še kdaj normalno zaspala v življenju, kakšna mama bom če bom bila taka,...

hvala, res ste vsi zlati in mi v ogromno oporo,...

lp,
biba

[Biba]

ok folk kje ste???

danes sem bila pri mojemu zlatemu zdravniku in me je izredno potolažil in mi rekel da so tovrstna nihanja normalna za začetek zdravljenja,...sem si pa sicer že včeraj na sprehodu (sama) si obljubila da se bom borila,...pa bomo videl,.....

tudi vsem ostalim novim in veteranom želim vse naj naj pri okrevanju,...

lp,
biba

[Tačka]

ej, Biba.. samo toliko.. ti lepo poslušaj tele stare kamerade in kameradinje.. res so super, meni so dali ogromno vzpodbude, sploh pa da se nisem smilila sama sebi  ..