obcutek nemoci

[matejka]

ze nekaj casa se mi pojavlja obcutek nemoci. pocutim se osamljeno, ceprav v bistvu nisem. Ko sem ze mislila da sem se pobrala po hudi preizkusnji, sedaj dozivljam nova razocaranja. zdi se mi, da je vsega spet prevec. nimam apetita, ne morem spati, nimam volje za nic. se s psicko ko grem, grem zarad nje da se nateka. v meni je veliko neke zalosti in bolecine, ki nevem kako jo spraviti ven. Doma je stanje bol slabo, sluzbe nimam, pa se par stvari je o katerih ne morem se govorit. edina svetla tocka mi je trenutno sin, ki je v soli kar priden in zdrav je. vcasih cel dan nevem kaj naj pocnem. nemirna sem in skoraj nic me ne veseli.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Doma je stanje bol slabo, sluzbe nimam, pa se par stvari je o katerih ne morem se govorit.

Mogoče pa vendarle poveš še kaj o teh parih rečeh?

Sin ti ne sme biti svetla točka. Tako se spravljaš v odvisno razmerje s sinom ali bolj po domače: v razvajanje. Logika je preprosta. Kdaj je sin zadovoljen? Takrat, ko lepo ravnamo z njim a ne? In takrat si tudi ti zadovoljna najbrž. S sinovi pa se ne ravna vseskozi lepo...

SKRATKA!
Ti bi morala biti sama sebi svetla točka. To naj bo dolgoročni cilj.

[matejka]

Hvala ti za tvoj odgovor

vem da mi sin ne sme bit edina svetla tocka... Ampak zadnje case sploh ne vidim nobenega smisla. O ostalih zadevah mi je tezko govorit zaenkrat. Zdravje mi recimo tudi nagaja... Nikakor ne morem se pobrati... Vedno nova in nova raxocaranja... Sprasujem se, ce mogoce jaz kaj delam tko grozno narobe. Sem dobra po srcu in nikogar ne prizadanem namerno, nisem hudobna... V mojem lifu je eno samo razocaranje,zalost in bolecina.

[Betka]

Matejka, draga, vem da besede ne morejo kar pregnati tvoje bolečine, pa bi ti rada vseeno kaj napisala v tolažbo.
Verjamem, da si dobra po srcu in nisi naredila nič takega, da bi morala zato trpeti. Žal se dobro ne vrača vedno z dobrim, pravzaprav nam življenje včasih prisoli močno klofuto. Kako se znajti sredi vseh zakajev, ni enostavno. A včasih preprosto preveč premlevamo...vedno znova se vračamo k istim vprašanjem, brez novih zaključkov. Da nebi vedno znova pestovli svojih bolečin, je včasih potrebna tudi pomoč koga od zunaj.

Baje je najnujnejše, kar rabimo, vera vase. 

[mina]

vem da mi sin ne sme bit edina svetla tocka...

To je res, ne sme biti, kati s tem nalagaš nanj preveliko odgovornost. Premisli o tem.

Glede na to, da nimaš službe, si verjetno bolj doma, kjer pa tudi ni toliko opravil, da nimaš (preveč) časa za razmišljanje. Glede na to, da s(m)o ljudje nagnjeni k temu, da prej vidimo vse slabo, kot tisto kat je dobro, ti priporačam, da si vsak dan napišeš eno dobro-lepo stvar, ki se ti je zgodila. In nalepi jo na tako mesto, da jo boš dobro videla. Konec tedna bo kar nekaj lepih stvari napisanih.
Čepeti doma brez službe, ni lepo. A greš kdaj sama ven, vstopiš v kavarno in popiješ kavo? Zakaj pa ne?! Sprehodi se po mestu in namesto v eni trgovini nakupiti vse, pojdi v dve, tri. Tako boš malo pretegnila noge in morda sprečala kakšno znanko.
Ja, vem, da je težko se zbrcati čez vrata, ko si tak. Ampak, saj veš. Mi moramo prej migniti, narediti nekaj, šele potem pride volje in veselje. Sedeti doma te pripelje samo v vrtinec žalosti in obupa. In res je tudi to, da smo enkrat dol, drugič gor in da nam je še vedno uspelo se dvigniti. Zato...v akcijo, migni in začni lesti po lojtrci počutja navzgor.
Objem 

[matejka]

Betka,Mina hvala vama 

Sem malo bolje. Poskusam se veseliti malih stvari tko kot di mi tud ti napisala Mina. So se trenutki, ko sem cisto na tleh, vendar so tufi trenutki ko sem vesela in na poti k sreci...
Ne Mina sama ne grem na kavo nikoli. Nevem obcutek mi je cuden. Rada pa grem po trgovinah, da si malo pogledam, pa za sprostitev.

Saj vem da bo se vse ok, samo samozavesti mi primanjkuje...

[dusica]

Matejka,

vsi se lahko, en dan, znajdemo "v tvoji koži" in osebno ti predlagam slednje: poglobi se vase in poglej, kaj ali kdo te veseli/razvedri in to počni pogosto, da postane rutina.. Mislila sem predvsem na primer dela: npr. rada pečeš - peci; rada prebiraš določene knjige - prebiraj; rada ustvarjaš umetnine - ustvarjaj...zapolni si dan s stvarmi, ki ti pričarajo mavrične barve v um..in to je to!!

Lahko pa tudi mene kontaktiraš za klepet - vedno na razpolago..


                                          Dušica

[matejka]

dusica 

hvala ti za tvoj post. sem malo bolje, ceprav me zadnje dneve spet nekaj lomi. in ko mam take dneve nimam volje za nic, niti za tisto kar me obicajno veseli. saj se trudim razmisljat pozitivno, ampak vcasih enostavno ne uspe.

[dusica]

Matejka,

zelo dobro so mi znani ti občutki: tudi jaz, ko enostavne NE ZMOREM VEČ, se odpočijem in mirujem/meditiram, ker drugače ne gre..Ko pa se energija vrne, tudi v manjši meri, se lotim likanja, pospravljanja, branje knjige..zopet - kolikor se le da! Skušam si priklicat v dušo in misli lepe stvari...

Vsekakor pa razmišljam, da bi se čez nekaj let zaposlila na 4 ure..včasih ne zmorem več 8 ur stresnega dela..preveč!

                                        Dušica