depresija

[majč]

evo, duhec, pa ti me je ratal toliko sprovocirat, da sem se odločila logirat toliko, da ti povem naslednje:

1. absolutno ne služim vatikanu, ker je to ena od zadev v cerkvi, ki od smrti Janeza Pavla 2. zame precej smrdi in ker nisem zaposlena tam in me ne financira prav vatikan, lahko to mirno povem na glas. verjamem pa, da bi povedal isto tudi kak kvaliteten duhovnik, če ne bi bil prisiljen nosit posledic zavoljo tega.

Problem vas ateistov je ravno v tem, da ne ločite osebne vere v troedinega Bga in moči, ki je človek črpa iz nje za preživetje od vatikna, zlatih kelihov in cerkvene politike, ki ne smrdi nič manj kot pa državna. toliko o tem.

drugače pa okrog vere in mojega spizditisa od tule:
odšla sem zato, ker sem se lotevala pisanja po forumu prepogosto in ker sem hotela od tega dobiti več, kot pa dejansko sem, ker sem se počutila izpraznjeno in sem ugotovila, da mi v tem času to ne pomaga, mi je pa že neštetokrat prej pomagalo, tako da hvala DAM-u in njegovim forumašem.
Moja vera je nekaj kar me ohranja v trenutkih, ko zares ne vem več, kaj sama s sabo. Ne čakam odrešenja v nebesih in po smrti, jaz rabim odrešenje za mojo stisko vsak dan posebej kar tu na zemlji. Vera mi pomaga, da preživim. opazim subtilen poces, ki se dogja v mojem življenju in je res počasen in filigranski, pravzaprav bolj počasen kot pa sem sama pripravljena potrpeti. to je moj problem. nisem pripravljena potrpeti in počakati, da pride v življenju tisto, kar je na vrsti in potem jamram, jamram, jamram.


ženke smo bolj ko fantje podvrženi čutenju in to ne vem, ali je resnično ali pa dela povsem narobe. včeraj sem npr. umirala od PMS-ja, ki mi je pral mozek maksimalno. čestitke vsakemu, ki je zdržal ta dan ob meni, ker je bilo od joka do vsega. tako to pač je. najtežje pa je meni.


prihaja pa ti kozlanje? uhh škoda, da imaš tako občutljiv želodec, k ne zmore prenesti drugačnosti in tega, da se nekdo poslužuje drugih virov moči.


moja vera....brez nje bi bila mrtva 2 meseca po rojstvu. verjemi. in sem ena velika Božja ljubljenka, kljub vsemu, kar doživljam zaradi svoje hipersenzibilnosti. a udi ta bo nekoč obrodila svoje sadove. poiskala bom najboljše kar lahko iz nje naredim. in o gotovo ni birokratksa služba. včeraj je šla kolegica na izboraževanje iz zemjljške knjige. pezdarija, smilim se sama sebi če bi morala it jaz. resno. bajte me nikoli niso zanimale, sploh pa ne zemljiški kataster. mene zanimajo ljudje.

moji otroci pa: imeli bodo možnost, da poiščejo oporo in varnost v Bogu. to jim bom dala. možnost torej. izbira pa bo njihova. vera je človekova zasebna stvar. jaz jo imam. in absolutno mi pomaga. šk sem zaradi drugih stvari.


maja

[Iq_nima_nič_s_tem]

prihaja pa ti kozlanje? uhh škoda, da imaš tako občutljiv želodec, k ne zmore prenesti drugačnosti in tega, da se nekdo poslužuje drugih virov moči.

To je problem. Včasih je človeka strah, da mu manjka nekaj kar bi MORAL imeti. Vero. In včasih je prav ta manko vir zagrizenega ateizma.

včeraj je šla kolegica na izboraževanje iz zemjljške knjige. pezdarija, smilim se sama sebi če bi morala it jaz. resno. bajte me nikoli niso zanimale, sploh pa ne zemljiški kataster. mene zanimajo ljudje.

Te je kar strah postalo, ko si izvedela kam je šla. Pa saj nisi TI šla in tebe nihče ne sili tja.

[Suzy]

Pa ne mi zameriti.

To pa bo težko po takem postu. 

Se strinjam....

[majč]

duhec, ko je zdravnik na podlagi znanosti rekel, ko sem imela 2 meseca (nedonošena pa sva bila z bratom 7 tednov prekmalu rojena), mojemu očetu: pridite jo pogledat v bolnico, če jo še hočete videti živo, saj sem 3x nehala dihat in bila vsa siva v obraz in se penila, je moja mami molila, da bi preživela pa kakršnakoli že bom. In Bog je to željo uslišal, tko da tko. she get m in a pocket z vsemi problemi in nikdar jima ni bilo žal, sta potrdila. če še nisi spoznal meje človeškosti, jih še boš.

jaz sem ok zdajle.

lep večer.

maja

[Duhec]

duhec, ko je zdravnik na podlagi znanosti rekel, ko sem imela 2 meseca (nedonošena pa sva bila z bratom 7 tednov prekmalu rojena), mojemu očetu: pridite jo pogledat v bolnico, če jo še hočete videti živo, saj sem 3x nehala dihat in bila vsa siva v obraz in se penila, je moja mami molila, da bi preživela pa kakršnakoli že bom. In Bog je to željo uslišal, tko da tko. she get m in a pocket z vsemi problemi in nikdar jima ni bilo žal, sta potrdila. če še nisi spoznal meje človeškosti, jih še boš.

jaz sem ok zdajle.

lep večer.

maja

Hvala bogu, da se je vse strečno izteklo... Vidim, da te res ne bom mogel prepričati v nasprotno

Aja pred časom sem raziskoval nekaj glede templarjev in prišel do prav fajn komada: http://www.youtube.com/watch?v=IoSuyUFiEYo . Mogoče ti bo pisan na kožo

LP

[majč]

o.k. duhec, za komad, ki si mi ga dal je obupen. resno. narobe si me ocenil, če si verjel, da zato, ker imam toliko zaupanja v Boga gradim fanatičen odnos do  cerkve. od nekdaj sem bila zelo zelo kritična. 9 let bila prava upornica, potem pa sem se naučila ločevati kvaliteto od človeškosti in grešnosti tudi znotraj Cerkve. Jezus je pot, resnica in življenje, navdušuje me karizma Frančiška Asiškega in sv. Klare, ker sta tako preprosta in svobodna v svojem bistvu pa zavezana Bogu in to po lastni volji, tko da tko. vatikan mi pa smrdi.


no da ti dam jaz en fin komad zdele:

http://www.youtube.com/watch?v=MX-Nj539cY0&feature=g-vrec

[Duhec]

Hehe, ja ne vem... Meni ja pa kul

Tisti komad, ki si mi ga poslal ni zame, ker nisem takšen tip človeka, pa tudi preveč komercialni komadi mi gredo na živce, ker spuščajo takšne frekvence, da je lahko človek le depresiven. Hans zimmer zmaga, ali pa kaj takšnega http://www.youtube.com/watch?v=1HtCquBppTc, http://www.youtube.com/watch?v=Rk_sAHh9s08...

[majč]

no ta dva komada sta mi pa celo všeč. lepa melodija. drgač mora bit pa zame melodij, besedilo, pa še kak kvaliteten komad, če pa so še kake akustišne kitare notr pa kak dobr solaž sem pa sploh vesela, tko da jaz bi se preselila nazaj v 80.-ta kar zadeva glasbe.


pomoje, da ste fantje pač ml drugačni, vi veliko delate bolj na podlagi racionalnosti, punce pa mamo tolk močnejše čutenje, da bi si v bistvu naredile največ usluge, če bi znale poslušat prav slednje.

sama  bi zavrtela ploščo nazaj in bi se zelo zelo poslušala, to kar čutim, predvsem pa svoje telo. ničesar od tega ne bi rušila, ker mi je povedalo vse. ampak ne vem od kje sem verjela, da moram zadeve z razumom rešit. ene zadeve so pač čist nelogične, so pa točno takšne kot pač so in jih je treba znat sprejet. that's all.

no dost nakladanja, grem. moj dragi se že pritožuje: a nisi rekla, da boš to nehala, pa tko.


maja

maja

[Duhec]

Sem izbrisal post, ker se res nima smisla pogovarjat.

[majč]

a niste forum falil za take debate mogoče? in posrat ste šli mojo temo. pa če s mišjim al slonjim al znanstvnim al filozofskim drekom.


depresija...

kako jo premagujete v dneh, ko je svetlobe manj? zanima me, sedaj, ko smo ravno na prehodu, česa se poslužujete, ko vas malo vleče navzdol oziroma vas prime, da svet vidite manj svetlo...


sama se v teh mesecih, ko je manj svetlobe med drugim poslužujem ob večerih čajev s prijetno aromo. pojem pa tudi več čokolade, zato imam v hladnejših mesecih kako kg več, pa spet ne preveč ali v ekstrem, sem pa drugačna.


in lovim koščke sreče, da me ne zdeprimera. mislim na dragocene ljudi, ki delajo ta svet in življenje lepši. ne odpovem se sanjam in verjamem, da bodo v skladu z Božjo voljo in mojim načrtom prišle in odšle v moje življenje zadeve, ki tja bodisi sodijo ali ne sodijo.

vsak moment je dragocen, pa če je to trenutek, ko si moj fant vzame čas za pogovor in ko nama slednji uspe, ker sama po tem čutim veliko večjo potrebo, ali če je to trenutek, ko vidim svojo nečakinjo. ko sem z njo, mi je kristalno jasno, zakaj je življenje vredno. malo katera zadeva me tako osreči kot to, ko se pogledava v oči in se začneva obe smejati na glas. otroci zares vedo, kaj je vredno in o.k.. takšni najmlajši- čutijo in cenijo prave stvari. tisto pristno človeškost, ki je, evo da, vredna več kot vsa vaša znanost tule.


ne glejte tako omjeno na ta svet in življenje. ni en sam recept po katerem se lahko živi. vsak je tu z razlogom. različni smo in tako je prav. kdor misli, da on sam ve in edino on, td. mu bo življenje še pošteno pristriglo peruti in ker tla previsoko, zna biti padec na tla boleč.

edina resnica, k jo sama zaznavam je ta, da nam ne bo dobro, če bomo delovali samo v okviru svojega lastnega egoizma, ko pa je življenje vredno šele tedaj, ko smo sposobni osrečiti še človeka, ki je poleg nas, bodisi z drobno pozornostjo, podporo in prijaznostjo. za začetek pa moramo znati sprejeti tudi drugačne, kot smo mi sami.

nikogar ne silim, da sprejme moj koncept verovanja, povem pa, koliko mi pomeni in kako si v življenju s tem pomagam in ker mi nič na svetu ni pomglalo toliko kot Un tam zgoraj, ki vstopi v moje srce, ko sem sredi teme in me nihče ne razume in ne ve, kako mi je, potem drugim, ki se znajdejo v težki preizkušnji tudi svetujem, da Ga poiščejo in si z Njim pomagajo, ker je tu zato, da nam pomaga. Ker je ljubezen sama. in če ne bi bil ljubezen sama, potem življenje ne bi bilo vredno človeka. če znanost kaže, kaj smo zgradili sami, pa je to veliko manj od tega, kar je sposobna napraviti narava-Bog, pa je tu še veliko zadev, katerim enostavno nismo kos in jim bomo, če bomo v svoje delovanje vključili tudi posluh za božjo voljo.

Največ slabega sem si naredila, ker nisem hotela slišati tega glasu v sebi. ker sem verjela, da se moram zadev lotiti racionalno in jih razrešiti, ker sem jaz sama temu kos. poteptala sem vse, ar mi je sporočalo moje telo, kar so mi povedala čutenja. verjela sem, da mi vse dela totalno narobe.

ampak je bilo vse prav, vse z namenom. poteptala sem svoj načrt. kolikor sem ga lahko in življenje je šlo čez čas svojo pot. iz mne pa vrejo občutki vedno znova, ko sem šibka, da je bilo nekaj na poi hudo, hudo narobe.

Gospod je usmiljen in dober, odprl je novo okono. Vendar nikdar več ne bo okrog določenih zadev enako. je tudi v redu in ok, ampak ni več isto, samo srce še vedno čuti in ve...skristaliziralo se je vse. saj je bilo težko. prav ni mi bilo lahko, ker sem bila vedno za vse sama. nihče ni olajšl zadev. in najmnj sem sebe prizadela, če sem to kar se dogja meni enostavno sprejela in si končno priznala, da to tako je. ker to tako je.

in hvala klincu in vsa znanstvena razlaga.

in kaj je bistvo zanosti? da je zmotljiva. da so teorije postavljene tako, da jih je moč ovreči - to je bistvo znanstvene teorije.


če bi bila jaz znanstvenih bi kombinirala: svoj trud in prizadevanje v iskanju resnice in napredka z zaupanjem  v to, da me Bog ob tem lahko vodi, s prošnjo k njemu, da me pripelje do pravih odgovorov, k so potrebni, da bo ta svet boljši. da bomo ljudje znotraj njega živeli bolje.

bistvo za to, da živimo bolje pa je v sožitju, v sposobnosti shajati eden z drugim, v sprejemanju drugačnosti, v spoštovanju razlik.

je to za vas problem?


maja  

[majč]

mal preklopa: spet se mački gonjo al pa tolčejo pod okonom. mi imamo lizo. mislim, da brani svoj teritorij pa se pol klatjo med sabo, ampak to ful na glas mijavkajo. grozno je. ne vem, kako bomo lahko spali. moram rečt fantu, da da lizo notr.


maja

[Lost]

Drzite se naslova teme, drugače bom temo zaklenil.

[Anchi]

Posti o znanosti&veri odcepljeni in nato pridruženi temi v duhovnih razpravah z naslovom Znanost in/ali vera.
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,257.0.html

[majč]

pozdravljeni,

tole je zadnje kar bom izustila preden poniknem:

danes imam the hardest day mojega menstrualnega cilusa, pms je za mano. v kombinaciji s polno luno in osebnim pretresom v zadnjih dnevih doživljam polom.

že zelo dolgo se nisem počtila tako depresivno kot to dopoldne in tako poražena s svojem bistvu. še sedaj sem kar prazna. okorg sebe imam krasne ljudi, krasnega fanta, ki me ima še vedno rad, naravnost očarljivo malo nečakinjo, ki jo obožujem, mojo drago sestro, moje drage starše. ampak nič ne pride do mene...

tako sem prazna...

o osebnih prestresih, mojih monodramah, ki se se dogajale te dni v meni ne morem govoriti z nikomer. res nikomer.

danes dobro razumem, kako je mogoče, da se zgodi to, da ljudje, ki so videti srečni kar odidejo s sveta. da ne pokažejo, kaj se jim v resnici dogaja, ker tega ne bi nihče razumel.


nočem več tega, da zaupam forumu, da zaupam ljudem, ki jih ne poznam, da se jim praktično dam. da me vrže v nebo in padem sama nazaj na tla. ne zmorem več tega. enim je dovolj to, da pridejo, poberejo po kar so prišli in zmagloslavno odidejo. drugi tega ne delamo in tega ne zmoremo prenašat. jaz zares ne.

kaj sem mislila, ko sem kaj povedala na način kot sem ni bilo prav razumljeno. človek, ki življenje jemlje preresno in še ne pozna mojega humorja in moje ostrine s katero sama sporočam nekaj drugega kot je možno razbrati z dobesednega nagovora ne razume vsak. enim bi bilo potrebno kot avtistom razlagati vsako metaforo posebej, da ne bi izgubili poguma in videli vse narobe. jaz tega ne zmorem in nočem. kdor je želel, je že zdavnaj lahko prišel k meni in vzpostavil direkten in pristen stik. kdor tega ne zmore pa mu sama ne morem pomagati.


danes sem resnično uničena in ne želim, da se mi to še kdaj ponovi, resnično ne.


in gladko ne prebavljam tišine. ki bi si naj jo razložila kakor vem in znam.

zdaj čakam na nadaljni molk, v najboljšem primeru pa to, da me nekdo ošteje, kakšna razvajenka da sem in da ima še kakšno drugo delo v življenju, kot da odpisuje meni.


ne bo nihče razumel, kako je če daš sebe celega v zadevo, dokler sami sebe ne dajo. če pa posameznik samo jemlje, menim da je to en velik egoizem in sebičnost.


zdaj se grem pa spočit in upam res, da se mi povrnejo moči in da si bom lahko to, da sem ponovno padla na isto finto in pregorela, to odpustila. na svetu so ljudje, ki znajo dati veliko veliko več.


različni smo.

maja

[Poni]

Mijav

Različni so si. To imaš zelo prav. Zelo smo si različni. Vsak je čisto drugačen od vseh drugih. Vsak človek je unikat. Tudi ti. Ti si enkratna in neponovljiva, taka kot si. Zelo si resnična. Živiš svoje življenje, bojuješ svoj boj. Sprašujem se, ali človek sploh lahko razume drugega človeka, če ni sam doživel česa takega. No ja, morda se motim.
     Jaz imam vsekakor občutek, da sem čisto drugačen od vseh drugih in da me nihče ne razume. Ampak to je že druga pravljica, ki jo bomo povedali kdaj drugič.
     Kot sem že rekel, ti si zelo resnična taka kot si. Ti živiš svoje življenje in bojuješ svoj boj. Sama sprejemaš svoje odločitve v svojem življenju. Zato verujem, da si izbrala pravo odločitev zase. Verujem vate, draga Maja.

          Poni

[Jagodka]

Maja 

Pogumni ljudje vedno ostanejo pogumni! Praznina pride na obisk k marsikomu in vsi, ki smo jo kdaj izkusili, poznamo te prazne odmeve svojega glasu, ki zveni včasih tako tuje. Mogoče, če se praznini prepustiš in jo sprejmeš, zaslišiš bolj optimističen odmev..... Verjemem vate.

Si v mojih mislih in molitvi.