Pozdravljeni,
stara sem 23 let.
V mojem življenju mi ne manka popolnoma nič, vendar pa ševedno imam težave sama s sabo.
Imam svoj avto, imam žive in zdrave starše, imam prekrasnega zdravega nečaka in brata, uspešno sem diplomirala, zaposlila sem se in imam fanta, ki ga nebi menjala za nič na svetu.
Res pa je, da preden se mi je življenje tako lepo uredilo sem mogla skozi dosti slabih stvari.
npr. z očetom sem bila v nenehnem sporu, nikoli nisva mogla najti skupnega jezika, kar mislim da mi je pustilo zelo hude posledice, oče in mama sta bila vedno v konfliktu, nato sem imela zvezo s fantom katerega sem našla v postelji z mojo prijateljico, ...
Če začnem pri očetu.
Nikoli se nisva razumela, nikoli ni imel normalnega odnosa do mene. V vsakem pogovoru me je zmerjal (npr. da sem nesposobna, da sem neumna, da mi je jezik hitrejši od pameti...), primerjal z mojimi prijateljicami (npr. kako so lahko tvoje prijateljice vse boljše v šoli od tebe,...), nenehno je zmerjal mamo čeprav je moja mama odlična žena in gospodinja. Kosilo je vsak dan lepo postreženo na mizi, stanovanje je vedno čisto, na vrtu imamo vedno polno zelenjave in sadja, redno je perilo zlikano in oprano. Ampak moj oče ni bil nikoli zadovoljen in jo nikoli ni pohvalil vedno jo je zmerjal, da kako je skuhala to kosilo, da kako je debela,... in seveda sem se skozi vsa leta mojega odraščanja naučila od njega samo to, da sem arogantna in neljubeča, kar se seveda pozna pri sedanjem fantu.
Predvidevam, da zaradi pomakanja ljubezni staršev (to je objemanje in poljubi ter kakšen normalen pogovor brez zmerjanj) bo trpela tudi moja zveza in v bodoče moj zakon. Nočem imet življenja kot so ga imeli moji starši.
Pred kratkim se mi je fant potožil, da sem zelo sebična, da od njega pričakujem vedno več, ko pa jaz njemu vedno manj dajem, premalo ga objemam in ljubčkam in premalo se posvetim njegovim težavam, ker so moje vedno na prvem mestu. Kupil je hišo, ki jo je seveda kupil za naju, vendar sem pri odločanju glavna in so samo moje ideje pomembne kako opremiti hišo, njegove ideje in želje nehote popolnoma preslišim. Obnašam se kot ena sebična koza.
Rabi več ljubezni od mene, kar pa je ne znam pokazati saj nikoli me tega doma niso učili. Neskončno ga imam rada in ga nebi menjala za nobenega. Mogoče se bom od njega naučila kazati ljubezen tako kot je treba. Na živce si grem da imam karakter od mojega očeta. Prisežem, da se trudim, da ne bi bila podobna njemu oz. da ne bi njega oponašala ampak nehote se začnem obnašat isto kot on čeprav tega nočem ker takšen odnos ne pelje nikamor.
Vendar problem ni samo v ljubezni problem je v moji glavi, ker skozi premišljujem in je moja glava na drugem planetu. Karkoli želimo kupit oz ko je odločanje o kakšni stvari jaz najdem tisoč in eno negativno stvar. Dobro je le to da najdem tudi kaj pozitivnega. Če dam en konkreten primer. Od vedno si želim psa, to so moje sanje, seveda kot vedno me moj fant pri tem podpira in si ga tudi on želi imeti. Vendar, ko se začne tema o psu, da bi ga nekoč imeli v najini hiši jaz naletim na tisoč in en problem. Če bom imela dovolj časa zanj, če bom imela dovolj denarja, kaj če bo zame preveliko breme, kaj če bo grob do otrok, ... nato v pozitivno razmišljanje; lahko da mi bo pomagal da se znebim te tesnobe v sebi in mi bodo sprehodi z njim koristili in bom bolj pozitivna in bolj sproščena, lahko da bo kuža dober do otrok in se bodo z njim igrali, bo prinesel veselje v našo hišo..
Hodim redno k psihologinji in jemljem antidepresive, ker kažem znake depresije in tesnobe. V moji glavi je skozi razmišljanje o nepomembnih zadevah. Ko pričnem bilo kaj razmišljati začnem stiskat zobe da me čeljust grozno začne bolet, vendar je to podzavestno. Ko sem pa kaj precej zaskrbljena se mi začnejo dlani potit.
Ne vem zakaj se enostavno ne morem sprostit in uživat vsak dan kot da je zadnji. Nisem zmožna se prisilit na kak enourni sprehod, saj pravijo da to zelo sprošča in pomaga za depresijo. Mogoče, če si res kupim psa bi mi pomagalo, da se sprostim in uživam. Nevem zakaj se za vsako bogo stvar toliko obremenjujem in premišljujem če je prav ali ne.
Pomagajte mi, da se sprostim in uživam svoje življenje s fantom, saj mi nič ne manka v življenju in da pozabim preteklost in postanem pozitivna?
