Nevem kaj se dogaja z mano.
Problem je sledeč:
Delam preko študenta zaenkrat še nevem kako dolgo odvisno od statusa pa vseeno
Ne delam nič težkega dobro plačilo itd.
Ampak vseeno, se mi zdi ne da bi bilo delo slabo daleč od tega je odlično, problem je ta, da si študiram, da to delam, čeprav bom počasi diplomiral, nisem več rosno mlad, nimam ničesar svojega (živim v podnajemniškem stanovanju), enostavno mislim, da nič nevem! Res počutim, se zelo manjvredno, res je da sem treniral pred leti en šport kjer sem igral v prvi in drugi ligi uspešno, ampak žal se obračajo stvari kot se, ni bilo poznanstev in sem zaradi tega pustil vse skupaj.
Jaz vidim, problem v tem, da sem enostavno preveč časa preživel v tem športu in se nisem drugega nič naučil, čeprav mi manjka samo diploma, pa čeprav je višješolska (sem hodil na UNI, ampak nisem sem takrat dosti treniral pa dva treninga na dan, pa še vožnja na faks 1 ura sem 1 domov, pa nisem zmogel) imam pa se namen vpisat še dalje do magisterija mogoče!
Naj povem, da imam punco, ki me je odvadla paničnih napadov, zadnji se mi je zgodil pred tremi leti (+ -), so bili začetki ampak sem jih skontroliral, bo se še mogoče kdaj ponovilo. Odlično se razumema razmišljama podobno itd... Na tem področju je odlično.
Mogoče sem se moral samo izpovedati ali svetujete kaj? Depresija je itak vseslovenska trenutno, samo želel bi si bolj uživati vsepovsod!!
Hvala samo za posluh to je to
