Na psihoterapiji, te naučijo tega, obvladovanja, z različnimi tehnikami ali pogovori. Žal je tako, da se moramo na novo naučiti nekaterih procesov, da lažje funkcioniramo,
Ja, res. Pomaga ti vpogleda v težave in kako se boš z njimi spopadla. Sama počasi uvidiš, kaj delaš narobe in spremeniš napačne vzorce.
Ali pa se z zavedanjem, da toneš, začneš ukvarjati s stvarmi, ki te držijo gor.
Sama se z depro borim že dolgo (25 let), včasih sem čisto ok, včasih manj, včasih čisto dol. Imam pa posebne "rituale", ki me spomnijo, da sem prišla do točke, ko ne smem niže.
Npr. Prislim se, da se zjutraj preoblečem - zlezem iz pižame, se malce našminkam in počesem. Kot da grem ven, četudi sem doma. Že zvečer si napišem, kaj bom naslednji dan delala. kakšne "opravke" imam (trgovina, urad), grem na kavo (tudi sama) in se prisilim, da gledam naokoli in počnem stvari, ki me veselijo. Pasem možgančke v kakšni trgovini in si podrobno ogledujem ponudbo ipd.
Skratka ne dovolim buči, da ji misli bežijo po svoje, ampak jo prislim, da je zaposlena s podatki in opravki.
Meni pomaga že čez kakšđen dan, največ teden, deset dni. Zavedam pa se, da bo tudi to minilo. Bistveno je, da se ne silim na vso moč, da mora biti takoj drugače.
