jaz se pa počutim depresivno.
ne vem, kako ste drugi, ker opažam, da vas sploh ni na forumu. ali ste se zarili vsak v svoj kovter in pokrili čez glavo? se morda pripravljate na nov delovni teden in nimate časa razmišljati o tem, kako se počutite.
meni zadnja dva tedna dopusta, ki naj bi ga namenila skupaj s tednom, ki sledi, študiju predvsem, nista naredila dobro. imela sem cel kup težav. in nisem sploh mogla delat. dala sem čez eno tako močno kalvarjo, ki mi odnese pol srca in me pusti izmučeno do kraja. potem dva dni prihajanja k sebi in zdaj spremembe, ko je manj svetlobe. trka mi na vrata srca tista mala pritajena tesnoba, ki ji ne želim pustiti, da bi se razbohotila čez celotno moje počutje. očitam si. očitam si, da nisem dovolj dobra punca v odnosu do mojega fanta. očitam si včasih celo tisto, kar ni na meni. počutim se krivo. krivo za to, da se mi je dogajalo zadnje dva tedna to, kar se mi je in da sem odpovedala v tem smislu, da nisem bila sposobna biti 100% tukaj in zdaj. skrbi me tudi. skrbi za zdravje mojega fanta, kar zadeva prehranjevanja. zgodi se, da mu pripravim za jest, on pa ne čuti lakote in pusti, čeprav ima pred sabo cel šiht. suhec je, ampak on velikokrat raje je lahko hrano in solate, kot takšno, ki bi mu dala malo več moči. pa ne delam nekih hudo kaloričnih obrokov. moj fant je na splošno čisto poseben in ne želim ga kakorkoli na silo spreminjati, samo včasih me skrbi in sem obremenjena s tako neprijetnimi občutki v sebi. takrat tonem v bbrezup, ker se počutim nemočno. in res je, ljudje nimamo moči, da bi določali usodo. veliko je stvari, ki jih enostavno ne izbiramo, življenje jih prinese. v teh dveh tednih sem bila v nekih totalno ezoteričnih vodah, pa ne da bi se s čim takim znala kakorkoli ukvarjati, ker o teh stvareh kot takih ne vem ničesar. se mi pa kdaj zdi,da sem prešibka za vse to, kar moram sama nositi v svojem srcu. včasih je preveč. morda samo tako zelo pogrešam Boga.
ne spomnim se, kdaj sem nazadnje prejela zakramente. pa kljub temu čutim in sem vpletena v ogromno zadev. v zadnjem letu sem prišla izredno blizu tako veliko ljudem in njihovim življenjskim situacijam. vse sem probaa skupj z njimi in ni bilo lahko. morda me nehote in podzavestno to kar precej obremenjuje. lepo bi bilo, če bi lahko za en čas pozabila vse to, kar sem spoznala in kar sem prejela - vso to težo na duši in bi lahko vse izročila Gospodu in ga prosila, da nosi to namesto mene, ker ne zmorem več. preveč me žalosti vse skupaj. žalost mi udarja ven od vsepovsod, včasih sem neutolažljiva. preveč je to ta hip za mene. če sem kak odgovor kdaj hotela, prosim, da ga Bog vzame nazaj. rada bi spet živela tukaj in zdaj, pa ob tej teži tega včasih ne zmorem.
no, saj bo počasi. samo pomirila bi se rada spet v sebi, včasih sem utrujena od aktivnosti in hkrati žalostna zaradi vsega, kar je že bilo, pa česar sploh še ni, kar ni prav. in hudo je, ker ne morem nikomur povedati to, zakaj se sama počutim kdaj žalostno. ampak nočem se več. hočem začutiti spet ta trenutek, biti tu. želim, da mi Bog vzame to breme, da ne bom več žalostna. preveč imam časa, čeprav je veliko dela, a sem bila hkrati tudi izmučena, nisem mogla terat takoj dalje. rabila sem čas. ki pa me je med drugim napolnil z žalostjo. ampak danes bi rada na vse to samo pozabila. pred mano je zares veliko dela.
pogrešam mojega Gospoda in njegovo neizmerno ljubezen, meni enostavno drugače ne gre. včasih se znajdem v takšni tišini, ko res nikogar ni. ne vem, kam točno sama s sabo.imam se pa za učit. ampak kak pogovor bi res prav prišel. z nekom, ki to razume. tu pa je spet težko....sama sem. moj dragi pa dela.
danes sva tekla. dež naju je ujel, ampak sva mu pobegnila v gozd, potem pa naju je nazaj grede res prav pralo. no lilo kot iz škafa pa je takrat, ko sva bila že na toplem. midva se greva tek štafeto. Dono pa teče z nama.
te stvari so ok. ampak preveč me skrbi. moram se znebiti takih neprijetnih občutkov. samo Boga bi rada na svoji strani, da bi čutila njegovo prisotnost in potem zaupanje in pa mir.
zdaj grem pa v spodnji štuk gledat: opa, princeskin dnevnik baje. a rabim lavor? morda inzulin?
držite se!
maja
