ne vem...

[majč]

NE VEM

Ne vem, kaj naj storim,
ne vem, ali je to jesen...
se prikradla v mojo dušo je globoka žalost,
mi vzela voljo je, da več naprej ne grem.

Kot bi obstaja,
kot bi v trenutku obtičala,
ko zopet vem,
da vse ostalo je tako, kot je bilo,
jaz pa nimam zopet moči, da se borim in da premagam to.

Utrujena sem,
počutim se užaloščeno,
1000x poražena pred sama sabo,
ko vedno padem ob udarcu v isto skalo.

Kot bi nabirala iste kroge,
prehodila vedno znova isto pot,
kot da mi nič pomagati ne more,
že v naprej v hipu sem obsojena na nov poraz.

Nič v meni ne dela tako, kot je treba.
V glavi vedno znova ista zmeda.
V srcu sem izmučena vse do gneva,
ko čutim, da mi manjka moči in da res ne znam.

Samo jaz sama naprej ne znam.

Zakaj ni bolj enostavno,
to nikomur ne koristi
in mene samo potopi v svoj obup.

Srce postne tako razboleno in prazno,
z občutkom, da sem res edina,
ki ne znam.
Odplavala bi daleč stran.

Spočila bi utrujeno srce,
rada pozabila bi na prav vse.


mislim, da me je pogoltnila teta depra zdaj. 

resno tonem v obup, ker enim zadevam nisem in ne znam biti kos, ker ne znam spremenit nečesa v sebi. res ne vem, kolikokrat se bom po taki epizodi tedenskega ali več tedenskega dogajanja v meni še lahko pobrala. Ne zmorem več tega in jezna sem, ker ne znam premagat teh zadev. ne znam jih nosit in ne znam živet z njimi. vem samo, da sem v takih fazah totalno neuporabna za cel svet. resno. moj fant bo zdaj zdaj znorel, ko me prenaša tako. vidi, da oddtavam. in ne razume. kako tudi bi, ker še jaz ne.

pa bo zdele zadosti mojega jamranja.


maja

[melita]

Ojla Maja,

ne dovoli, da te odnese! Ali pa, čisto malo, toliko da lahko še funkcioniraš - vrži se v delo - fizično, športaj, preberi si kaj za dušo, kjer se najdeš, pojdi k maši, moli, naredi avtogeni trening - vse kar znaš in veš in kar ti je kadarkoli pomagalo, samo ne dovoli, da te preveč pobere!
In ne pozabi, da te tvoj fant ima rad, tolikokrat si napisala kako srečna si, ker si ga našla, zato se še bolj potrudi - zase in zanj in za vajino zvezo, pa za vse ostale s katerimi te veže vesoljna ljubezen.

Drži se!

[Onix]

Maja sej bo! Ne se obremenjevat preveč kako se boš pobrala, to pride počasi samo od sebe, če bi blo treba pa s pomočjo zdravil (na novo ali menjava). Še najmanj se pa ne sikiraj zaradi drugih, ker to res nemoreš pomagat, da se slabo počutiš, žal so te motnje zelo nepredvidljive in kar usekajo kdaj pa kdaj na plano. Vzemi si čas zase, pojdi zvečer na sprehod in nasploh se probaj lotit stvari, ker najslabše je, da bi se zaprla v sobo in premlevala. Si močna in ratal ti bo, samo ne si takega pritiska ustvarjat, vsi smo samo ljudje... Drži se!

[majč]

melita, hvala.

zdajle sem bila pri starših na obisku. lepo je bit med svojci tudi. človek se ne rabi ozirati predvsem na želje in potrebe drugih in lahko sliši sebe. meni so svojci kot en tak obliž, kjer se počutim povsem brezpogojno sprejeto in ljubljeno. domače okolje je lahko antidepresiv tak ni pa nujno, da je. včasih imajo tudi svojci preveč svojih problemov.

no mal sem se posvetila potem tudi nečakinji in celo prišla toliko k sebi, da sva se skupaj smejali. ta mala ima tri leta in pol in je izredno po videzu podobna meni, ko sem bila majhna na slikah od dveh let do pet let sva res zelo zelo podobne. in ne samo to, ful se mava rade. v bistvu smo moja mami, jest in ta naša tamala tri take tihe zaveznice se mi zdi. res se mamo rade, ker smo bile veliko skupaj. moja sestra pa je lahko zares srečna, da ima tako cute otroka in zelo jo ima rada.

hmmm.... tale moj post je bil the top of it all tega sranja, ki se mi je rolalo po obrokih na 14 dni ali več. po malem in po malem je raslo vse to v meni, me čustveno angažeralo. v določenih fazah sem bila izredno sposobna za dajanje in mislim, da je to komu pomagalo. spet potem pa me je spravljalo v obup, ker nisem mogla odmisliti, začela sem trpeti in to na hard in potem na koncu to razočaranje nad sabo, občutek, da ne znam in ne morem napredovati. in potem me je vsa zadeva izpljunila in me pustila uničeno kot vedno. poznana epizoda, vedno znova ista pesem. najtežje je v fazah, ko bi to rada prekinila, pa nisem dovolj močna in zadeva se neha šele, ko se sama hoče. ne ko bi jaz hotela. ne morem povedati, kako nemočna sem napram vsem temu. so tudi bolj prijetne faze, ampak nekaj je v vsem skupaj na momente tako narobe in tako prekleto me boli. takrat podvomim v vse. občutek imam, da ne bom zmogla vsega, kar me čaka.


no in ko me res totalno izmučeno zadeva izljune sem res kot kak pretepen pes, uničen od večnega boja. potem pojamram, ker nimam energije. potem iščem bližnje, ki nso vir moje tolažbe in začnem lizat rane. no, upam, da bo zadeva zdaj prešla v latentno fazo in bo spet mir in bova z mojim fantom lahko končno v miru spet živela. čisto je že obupan, ker se ne učim za strokovca. ker še nisem zmogla. vse je pripravljen narest, sam da bi jaz delala, jaz pa enostavno nisem zmogla. kdo bi razumel te boje, ki se odvijajo v meni. noro je. včasih sem totalno obupana, ker se še vedno borim z istimi zmaji v sebi.

no, da povem, da sem zdaj bolje.

melita, hvala. ja res je, z nekaterimi ljudmi smo bolj povezani kot si upamo priznati, pa ni v tem včasih nobene logike. kako bi si lahko bil z nekaterimi ljudmi podoben, ko pa nisi preživel skupaj ene minute časa v pogovoru z oči v oči, ampak se dogaja. meni se je denimo zgodilo že to, da sem nekatere ljudi neverjetno hitro vzljubila. temu sem se vedno čudila, kako je močno, ko z nekaterimi pa rabiš leta.


no, zdaj grem pa k mojemu dragemu fantu, da že naredim tisto, kar pričakuje od mene.


noro, kak moment sem čisto na dnu, pa me potem hitro dvigne, ko pa mislim, da bom samo še tonila. imam kar angele na delu tudi sama.

Melita hvala, drži se!

maja

[majč]

hvala onix, glih sem te še ujela. grem zdaj.

maja

[matejka]

majc 


drzi se punca. si zelo pogumna in ti bo uspelo. mogoce so taki dnevi. mene tudi ze par dni lomi depra in zalostne misli se kar same prikradejo. Kar pridno v naravo, zamoti se, da ne bos imela casa razmisljat o nicemer drugem kot o delu.


vse bo se ok maja 

[majč]

hei matejka,

ja a veš, da so še zdravi ljudje bili danes ekstremno utrujeni. bliža se kaka vremenska fronta, potem pa ohladitev. v času, ko sem odprla to temo, sem bla totalno na psu, ampak to je kot loterija: ne veš a bo kmal boljše ali enako ali še slabše. sama sem se kar nekako unesla tudi s pomočjo vas, mojih domačih, itd.  težko se učim, ker je tko vroče, sem pa naredila nekaj drugih zadev. zdej kolk sploh mam šans, da naredim strokovca to rundo se sploh ne sprašujem. brala bom pol pa kar bo pa bo. v tem letu je blo tolk enih sprememb in preizkušenj in nalog, takih in drugačnih, da si več nimam kaj očitat. sam delat je treba naprej. faks mam narejen, od tu naprej pa po korakih. saj bi rada naredila še velik stvari, ampak včasih pride tko, da rabiš odklopit. tega sploh ne načrtujem, ko pa vidim, da ne gre si to vzamem oz. si pustim, da mal odneham pa pol spet začnem. je pa tako, da na vsakem takem momentu, ko odložim rutino, mene ujame in stisne, na veliko predelujem vse po vrsti, itd. taka pač sem in tako mi funkcionirajo stvari.


amm...matejka enako velja zate, ne daj se. ostani pogumna in bomo že, boš videla. dobro je, da nas je več k bijemo podoben boj, da si lahko damo tisto, kar rabimo - spodbudo, podporo. saj če ne bi imeli eden drugega ne bi bili dovolj razumljeni.


res je, vse bo še o.k.. človek bi rad vse podelal, bo pa točno tok kot bo in kot gre. jaz živim v principu zelo intenzivno, pride pa kak trenutek, ko enostavno ne zmorem in rabim mal izstopit. tko je.



jap, držimo se, ane  


 
evo navijače 

[vosu]

This is my church this is where I heal my hurts ...

[majč]

This is my church this is where I heal my hurts ...

?!?


dej ti mal razlož, kaj si s tem mislil in sploh ne maram omenjati tvojega nick name-a, ker se mi zdi tko noro, da si da nekdo tako ime.

maja

[vosu]

Uh, se opravičujem, precej hitro na impulz sem tistole bleknil, ne da bi pomislil da pravzaprav pišem v tvojo temo, stvari ki se te ne tičejo in se dogajajo v moji glavi. Pa naj vseeno pojasnim, gre zgolj za verz iz neke starejše (?uh!) pesmi, ki mi že tri dni hodi po glavi. Ko sem prebiral zadnje vpise na tej temi sem pomislil, da pesem govori prav o takih občutkih o katerih se pogovarjate, pa sem dodal, sem mislil da se bo še kdo prepoznal. Torej oprosti, stvar je brezpredmetna.

Moj vzdevek? To je v bistvu kratica, glede na moj poklic, sem namreč jedrski fizik in ta kratica je iz moje službe, Vladni Oddelek za Siromašenje Urana, in odločno zanikam kakršno koli asociacijo na domač izraz za leno, bedasto in kosmato žival. ... :-)

[Slavka]

Moj vzdevek? To je v bistvu kratica, glede na moj poklic, sem namreč jedrski fizik in ta kratica je iz moje službe, Vladni Oddelek za Siromašenje Urana, in odločno zanikam kakršno koli asociacijo na domač izraz za leno, bedasto in kosmato žival. ... :-)

Vosu  , dobro si se tole spomnil...Vsekakor pa ima vsak pravico do svojega nick-a, kakršnega pač želi imeti in se ne rabi drugim opravičevati zanj.

[majč]

ja, res se ne rabiš drugim opravičevati za nič. hvala za razlago.

meni je to, če si da kdo kak tak nickname, da z njim samega sebe ponižuje, kar kaže lahko zgolj na trenutno slabo samopodobo tko, kot če folk kleči na cesti in prosi za denar. tazga vedenja ne maram. klečiš lahko pred Bogom pred oltarjem, kjer je najsvetejši, drugače pa mi je to čisto mimo in to težko, zelo težko gledam. prav tako tu sem s težavo uporabila tvoj nickname. sicer pa sej osel je čisto luštna žival ane

 

maja

[majč]

http://www.youtube.com/watch?v=u9NzeUMAMk4&feature=related

[Betka]

Vladni Oddelek za Siromašenje Urana

Ej, kje si pa to našel