nasilne misli - razočaranje pri psihoterapevtki

[scorpion]

upam ,da ne boš zamerila Aslan, vendar sem jih mel takih celo četo, pa mi niso resnično pomagali....

no, škodu mi pa tudi noben ni..to pa moram povedati...

[Aslan]

no, škodu mi pa tudi noben ni..to pa moram povedati...

Ful simpatično...

[vesnav]

Jaz mislim, Aslan, da ni čisto tako. V eni točki, in sicer.., zakaj bi moral gledati z drugimi očmi. Ljudje smo si različni in imamo različno postavljeno lestvico vrednot. Zatorej ne želim, da mi nekdo pere možgane, temveč kvečjemu pomaga naučiti (če bi seveda znal), kako ohraniti svoje dostojanstvo, svoj prav (če vzamemo, da delamo prav) in obenem krmariti v vodah, v sistemu, v družbi, v službi s pošastmi, s harpijami pa tudi z boljšimi od nas.. (od teh se pač tudi učimo). In, seveda, to pomeni - ostati zvest samemu sebi. Vse ostalo je v nasprotju z našo naravo, stopnjo, na kateri pač že smo....

V.

[masi]

...hm škorpijo ena misel, a si mogoče pomislil, da je v tebi problem in ne v četi terapevtov....

[scorpion]

Sem tudi pomislil, ja, Masi...vendar zdaj ne mislim več tako...

[Aslan]

Vesna tkole sem mislila:
"Pogled z drugimi očmi""....pogled z drugega zornega kota ni pranje možganov.
Ni niti vsiljevanje tega vidika, je le to, da si sposoben pogledat tudi z drugačnimi očmi na dogajanje.
Lahko z očmi sogovornika, še bolje pa z nevtralnim pogledom tretje osebe.

Za primer bom vzela kar del tvojega citata: kako imeti svoje dostojanstvo, svoj prav....

Nekaj se zgodi, nekdo ti nekaj trdi in je do tebe žaljiv ker nisi istega mnenja.
Lahko se postaviš na trepalnice, si jezna, ker ti nasprotuje, dokazuješ svoje...
verjameš v svoj absolutni prav...skregaš se...od tega nimaš nič dosti:
- tvoj prav, je še vedno tvoj (itak ti ga nihče ne more vzeti)
- prepir in slaba volja
- zmera
In to lahko leta in leta gojiš v sebi, kaj je on rekel, naredil, kako je nesramen, idiot...

Ta druga plat, pa je tista, da TI VEŠ, DA IMAŠ SVOJ PRAV (zase) in deluješ po njem...
Hkrati pa razumeš, stališče sogovornika.
On misli drugače, ker ima v sebi take in take vzorce...
Zanj je njegovo mišljenje tako kot zate tvoje "sveto".
Lahko si izmenjata izkušnje in se zavesta, da ne mislita enako.
Lahko se o teh različnih stališčih pogovarjata...drug drugemu širita obzorje...
Nič ne izgubiš...lahko pa pridobiš...novo izkušnjo, nov vidik (ki ni vedno napačen).
Medsebojni odnos ni porušen, ni zamer, je pa iskrenost, dinamična komunikacija...
In tvoj prav še vedno ostaja TVOJ PRAV, nihče ti ga ni vzel, čeprav misli drugače od tebe.
--------------------

Vesna sej ni tole, da ti kej pamet solim...le želela sem povedat nasplošno, da so ti "drugi vidiki" zelo uporabni v našem življenju...predvsem in prvo za "naš notranji mir".

[vesnav]

Lahko pa se tem ljudem, če se le da, preprosto izogneš. Vse ostalo zna biti škoda dragocenega časa.

Aslan, saj ni tole, da ti kaj pamet solim... le hočem povedat, da sem izgubila (torej izgubiš) krepko čez dve desetletji življenja za poskus razumevanja stališč in reakcij drugače mislečih...

In zdaj, ko razumem, ugotavljam, da eni ljudje pač nismo za skupaj.

Lp,

Vesna

[Aslan]

Seveda...eni pač nismo za skupaj...jasno.
Jest ljudi ob katerih se ne počutim dobro, nimam v svoji bližini.
Še če mi je stranka odbijajočega vedenja, ne delam z njo.
Nimajo pa vsi te možnosti izbire...in včasih nas tudi nam ljubi ljudje spravijo
v položaje ko odreagiramo pre-burno.

Je pa bistveno, da se med seboj ljudje ne žalijo, obtožujejo, kažejo s prstom na drugega,
le zato ker se o določeni zadevi razmišlja drugače.

Od nekdaj mi je všeč misel: Živi in pusti živeti.

[vesnav]

Lepo je, kadar so nam kakšni verzi všeč. Še lepše pa, če se jih v resnici držimo.

Večinoma imamo ljudje možnost izbire. Izberemo lahko osebnega zdravnika, zobozdravnika, psihiatra, terapevta, guruja in moža. Opozorilni znak je le, kadar non stop izbiramo. V nasprotnem primeru pa se mi zdi čista zguba časa za prilagajanje ali celo poniževanje samega sebe, da bi nekomu ugajali. To zelo dobro poznam.
Človek je srečen le takrat, ko sebe ne ponižuje. Seveda, če ob tem gradi tiste odnose, za katere je vredno "rasti", kot je verjetno tebi všeč, je toliko bolje. Brez poslušanja drugega, drugih, sobližnjih ne pridemo daleč.

Govorim o srednji poti. Kdaj pa je pri kom meja, ki je noče, ne želi, ni sposoben ali pač ne bo prekoračil, pa je stvar vsakega posameznika. In tukaj ne bi govorila o kakšnih nivojih, temveč čisto preprosto - značaju. Radoveden človek marsikaj preizkuša, na koncu se najde pogosto na začetku. Z vedenjem, da je bilo dovolj, z izgrajenimi načeli in stališči.

Žal se moramo včasih tudi s kakšnimi neljubimi situacijami soočiti. Sem se je pravkar. Nezadovoljna seveda. Nezadovoljstva s strokovnjakinjo pač ne morem spremeniti v zadovoljstvo. Tudi če se še tako trudim. Ker v osnovi izhajam iz drugačne perspektive. Morala pa jo bom srečati še enkrat. In to bo zadnjič. Ker mi ne ustreza. In niti približno mi ne pade na pamet, da bi razumela njen pogled. Ker, se ponavljam, mi je v osnovi napačen. In te osnove ne ona ne jaz ne bova spremenili. Za mene je tak strokovnjak neprofesionalen. Tudi če sedi v različnih komisijah ali odborih. Tako pač je to... Zato grem drugam, tja, kjer je v osnovi optimizem, kajti le optimizem in ljubezen sta osnova za KAKRŠEN KOLI uspeh.
Zame.

V.

[Aslan]

Mnogi "strokovnjaki" so neprofesionali...žal...
In diploma in titula jim nič ne pomagajo...kaj šele položaj in "stolček"...

Sama sem, sploh kar se zdravja tiče, izredno občutljiva "s kom" imam opravka.
Brez dlake na jeziku izrazim nezadovoljstvo in grem drugam.

Prvo iščem v osebi, ki dela z mano ali z moji otrokom: Človeka, prijaznost, iskrenost.
Strokovnost ne postavljam na prvo mesto, ker mi ostalo pomeni več, ker če jaz začutim "medsebojni odnos"...je to že pol zdravja...

Kdor išče - ta najde.
------------

....Opozorilni znak je le, kadar non stop izbiramo....

Zagotovo je v takem primeru nekaj z nami narobe...oz. bi bilo fajn kaj spremenit pri sebi.
Vedno znova namreč naletimo na isto oviro - dokler se je ne naučimo priskočit.

[scorpion]

Moj brat je imel zelo hude nasilne misli, da bo ubil očeta. začelo se mu je pri sedemnajstih. spominjam se, da je grozno trpel. Jaz sem imel v svoji nevrotični karieri tudi  hude vsiljivke (ki so trajale leta), vendar nikoli z nasilno vsebino.....zaradi tega nisem nič manj trpel le bati se mi bilo treba, dabom komu kaj naredil..

Zanimivo je, da sem jaz svoj bes in jezo do očeta veliko bolj odkrito izražal. Bil sem uporniški.., medtem ko brat ni bil nikoli odkrito besen na očeta, ni se upiral.....


glede na to, da sva zbolela oba, čeprav sva psihološko zelo različna, se mi zdi jasno, da te motnje niso prirojene....

[Aslan]

In zakaj ne bi bila možno, da imata oba prirojen višji prag osnovne tesnobe?
Oba sta imela enako družinsko okolje, le odzvala sta se nanj na različen način.

Poznam še eno podobno družino z dvema sinovoma.
Oče bivši oficir (jaz takim rečem diktator) in mama, ki samo prikimava (levinja po horoskopu kot tvoja):
Dva sina:
en z rakom na želodcu, uspešen v poslu, ima družino
drug z dolgoletnimi psihičnimi motnjami, neuspešen poklic, brez družine

Prirojene motnje?
Scorpion v istem gnezdu so različni mladički.
Nekateri so bolj občutljivi, bolj dovzetni za krivice, bolj gojijo v sebi zamere....
In nekateri ljudje imamo dokazano višji prag osnovne ravni tesnobe.
Nekaj od tega je prirojeno in potem glede na naše življenje tudi nadgrajevano....
in pod določenimi pogoji se pri nekaterih razvije anksiozna motnja, pri drugih v istih pogojih pa ne.

Nekdo se rodi s posluhom...drug z občutkom za barve...nekdo je strahopeten, drugi ne...
Nekdo ljubi adrenalinske športe, drugemu so od malega strah in trepet.

Govorim iz lastne izkušnje:
Pri 4 otrocih imam 2, ki sta total neustrašni...
In 2, ki sta bolj prestrašeni, panični, strahopetni...
Pa če pogledam na njih z drugega zornega kota:
Sta dve (naustrašna in prestrašena) čustveno bolj nestabilni kot drugi dve.

Vsaka izmed njih je drugačna, ima drugačne odzive na dogodke...
Vse pa rastejo v istem okolju.
Kar prizadane eno, se druga požvižga...
In to prinesemo s seboj na svet...okolje pa nam te predispozicije lahko razvija naprej ali pa ne...

[scorpion]

mislim ,da to družino poznam,Aslan...njihov priimek je na L., a ne?

Vendar ta primer ni najboljši za tisto kar si dokazovala...eden ima raka, drug pa psihične motnje,,sej ni bistvene razlike..

Pri nas sva psihično zbolela oba....in prepričan sem, da bi vsak, ki bi živel v takih odnosih...razlika je pa v tem kakšna sva kot osebnosti...iz kakšbega testa sva..brat je brez družine, našel je žensko, ki je zamenjava za mamo, v simbiotičnem odnosu...nima otrok, ni se poklicno razvil, glavni hobi casinoji, nedružaben...Jaz: Poskusil več različnih odnosov, imam dva otroka,. višji predavatelj na faksu...

Brat:nikoli nobene terapije razen ene hosipitalizacije, zanima ga le teorija, predavanja...nič takega kjer bi se moral izpostaviti..Jaz: Zgolj teorijo že davno opustil, če želiš delati nas ebi moraš skočiti v vodo...praksa, ....

Gre za različne osebnosti--poleg dednosti, okolja je pomembna še samoaktivnost..in to je odvisno od tega kašen si kot osebnost...

[Aslan]

Gre za različne osebnosti--poleg dednosti, okolja je pomembna še samoaktivnost..in to je odvisno od tega kašen si kot osebnost...

Ja, sej to jest govorim...

[vesnav]

S tvojim zadnim vpisom se popolnoma strinjam, Aslan.

Lp,

V.

[Koki]

vesnav, poslala sem ti osebno sporočilo.

[She_]

a te prisilne misli nasilne vsebine se "štejejo" pod OKM ?

jaz sem vedno mislila, da mi je malo "ven usekalo" v mislih pač zato,
ker sem bila depresivna in ker sem pač jezo zadrževala v sebi..
(in pa, ne morem verjet, da končno berem o nečem, kar si v življenju ne bi upala sama priznat )

[scorpion]

Ja kaj vse si ljudje ne upamo sami priznat...vedno bolj me preseneča kako se ljudje slepimo...

[She_]

Ja kaj vse si ljudje ne upamo sami priznat...vedno bolj me preseneča kako se ljudje slepimo...

ja in ne..

dokler ne razumeš, kaj se točno dogaja, si je težko priti na jasno.. ne morem si priznat, da je to OKM, če sploh ne vem za to 

zame je bilo to nezavedno "slepljenje" plus, ker sem na koncu vse vrgla čez ramo in pomislila - ah, to so pa samo ene črne misli, ki me begajo.. in (vsaj zame) deluje.

[scorpion]

sej te razumem Madambovary..tudi jaz sem imel zmotna prepričanja...potem ko se počasi prebujaš pa vidiš in rečeš:"Kako to, da tega že prej nisem vedel?!"

Ena izmed takih iluzij je bila , da sem živel v kar v redu družini.....dolgo sem rabil, da sem uvidel, da je bila hudo bolna...