Narcistična osebnostne motnje

[scorpion]

Vsi smo malo narcisi..to je normalno..Ni človeka brez določenega (zdravega) narcizma...Moramo živeti zase in skrbeti zase..

Patološko postane ko postanejo tvoji bližnji le še tvoja senca, ki mora hraniti tvoje samopoveličevanje...In ko nimaš več nobenega občutka kako deluješ nanje...ne opaziš, da trpijo in ne zmoreš empatije..Ker je edina realnost, ki zate obstaja le realnost tvojega sveta, čustev in misli.....drugi so le tvoji podaljški..

[Atropina]

aha ok. no tukaj se pa sploh nič ne najdem. me veseli. 

[scorpion]

No fajn..Jaz zase vem, da imam gotovo posledice očetovega narcizma in poškodbe v zvezi s tem..

Osnovo merilo, po katerem lahko sklepam,da to nisem je, da  lahko ob meni ljudje, tudi najbližji, živijo sami sebe, svojo lastno realnost...Tak princip sprejemanja drugih, takih kot so, sem razvil z leti in je proces dolgoletnega razvoja....in ozaveščanja..

[mali princ]

Vidim, da se je o tej temi pisalo lansko leto.
Sem nova na forumu pa bi kar tukaj nadaljevala, brezveze da na novo nekaj odpiram.

Midva s partnerjem sva oba narca, sicer ne v isti obliki, pri njemu je intenzivnejša.

Oba se tega sicer zavedava do neke mere. Nastane pa problem ko se spreva. nikoli ne želi prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, obsoja me, krivi, sklepa namesto mene, potem pa pravi da to jaz počnem. Meni se že meša, včasih se vprašam, kakšna je res resnica. Kdo ima prav. Non stop je treba delat z njim k v rokavičkah in to je zame noro utrujajoče. Ranjen je do nezavesti, pri vsakem napačnem vzgibu. In skos je treba pazit kaj rečeš, kako rečeš, kako imaš mimiko na obrazu. Drugač je lom.Grozno je.
Jaz nisem noben angel. Tudi sama znam preburno reagirat. Hitro sem užaljena, vendar za zelo kratek čas. (on je lahko tud 2dni). To si želim odpravit pa ne znam. Ne vem kako.

Kako shajati s takim partnerjem v konfliktih, ker kadar je vse ok je krasno.

Hvala

[Yang]

Mogoče ti kaj prav pride tole o narcistični osebnostni motnji pa da vidiš kok se kej najde(š/ta) noter:
http://www.viva.si/clanek.asp?id=4165

[mali princ]

Hvala.
Mene predvsem zanima kako najboljše in najlažje funkcionirat z narcistom,
da bi blo čim manj konfliktov.
In kako pri sebi regulirat določena težka čutenja. Kako se to lahko naučiš.

[Arwen]

s kognitivno vedenjsko terapijo... + da se čimbolj poučiš o tem...

http://www.mayoclinic.com/health/narcissistic-personality-disorder/DS00652/DSECTION=lifestyle-and-home-remedies

[Yang]

Mene predvsem zanima kako najboljše in najlažje funkcionirat z narcistom,
da bi blo čim manj konfliktov. In kako pri sebi regulirat določena težka čutenja. Kako se to lahko naučiš.

Kako to, da si želiš to? Morda veš kaj te vleče v to trpljenje?

Škoda, da te ne zanima kako se rešit, pozdravit, osvobodit tega, ne pa kako še naprej živeti s tem - kako se naučiti prenašati to trpinčenje,...
...verjetno ti to trpinčenje še vedno bolj paše, kot pa da te moti, pa zato po tako sprašuješ?

[moljka]

Tudi jaz menim, da z narcisom preprosto ne moreš živeti, to ni odnos   

[mali princ]

točno to me zanima, kako se osvobodit teh škodljivih vedenjskih vzorcev, razrešit sam sebe, nati sam sebe in hkrati čim manj prizadeti partnerja.

V mojem primeru je tako, da ne bi mogla nikakor rečt da se ne da živet z mojim partnerjem. Oba sva narca, ne v isti meri.  In oba se tega zavedava, razumeva. Težko je ko sva v konfliktu.
Zanima me ali se da kaj naredit v tej smeri, lahko narediš sam ali je obvezna terapija.

[Aslan]

Bi bila fajn partnerska terapija, da se spoznavata vsak sebe in hkrati drug drugega.
Ker če se spreminjati začne le eden v paru hitro pride do konflikrtov, saj drugi ne sprejema nenadnega novega načina vedenja. Morda kaka "imago terapija"...

Prav tako vsako egoistično dejanje ali kolerična reakcija ali vera v svoj prav
še ni narcistična motnja. Lahko je samo čustvena nezrelost, nepoznavnaje sebe,
vzorci vedenja ki so bili funkcionlalni v primarni družini v partnerstvu pa niso več.

Prav tako kot vsaka tesnoba še ni motnja, je le del zdravega odziva telesa na ogrožujočo situacijo.
Tako tudi vsako dejanje neupoštevanja drugega še ni narcistična motnja.

[Yang]

Glede problemov v zvezi in psihoterapije - najboljše je da kot prvo vsak zase hodita vsak na svojo psihoterapijo in šele potem tudi kot par oz. to partnersko terapijo oz. svetovanje za pare.

[mali princ]

Hvala, mislim da je to še edina smislna stvar.  Se zavedam, da je proces lahko izredno dolgotrajen,
kako torej v tem času shajati??? Kako se odzivati na nekoga, ki je narcis.Ali mu povedati kaj si misliš,
ali biti enostavno tiho skoz en uho not skoz druzga ven in ga pustiti da tera svoje, se pač enostavno naučiti ga preslišati.

[Arwen]

Kako se odzivati na nekoga, ki je narcis.

glede na to, da zase tudi praviš, da je v tebi narcisizem, bi rekla, da tako, kot se zdi tebi sprejemljivo, kako se nekdo odzove nate...

[Aslan]

Spreminjamo lahko le sebe - drugega ne moremo ...
Zato edino kar lahko počneš je delo na sebi, samospoznavanje ...
in posledično spreminjanje lastnih nefunkcionalnih vedenj.

Še vedno me zmoti to etiketiranje: "narcis"
Nekoga (tudi sebe) namreč poistovetiš s to oznako ...
v resnici pa gre samo za določena verjetno pre-egoistična vedenja v določenih situacijah ...

[mali princ]

Kako se odzivati na nekoga, ki je narcis.

glede na to, da zase tudi praviš, da je v tebi narcisizem, bi rekla, da tako, kot se zdi tebi sprejemljivo, kako se nekdo odzove nate...

Kljub temu ni tako simpel. Če sem tih sem obtožena da sem užaljen, če povem nazaj kar mislim, je totalno nesprejemljivo. Z moje strani ni tako, tko da sem v precej slepi ulici..........

[mali princ]

Zase bi res lahko tako rekla, kot praviš, zanj ne vem nisem strokovnjak, vendar iz literature sodeč je precej podobnosti. Ni lepo da sodim res je. Tudi to je ena od mojih napak, ki jih želim odpraviz, da prehitro sodim, ne da bi se prepričala. definitivno imam namen začeti delati na sebi, nimam namena nekoga spreminjati vem da v tem ni nobenega smisla, imam pa namen dati obema priložnost za razrešitve, če ne bo napredka, bom vedla da nima več smisla vztrajat v takem razmerju.
Ne mislim pa kar obupat in it, saj imam partnerja kljub temu zelo rada. Priložnost želim dati sebi in njemu, da dozoriva. Je pa težko, ker je čustveno veliko bolj ranjen kot jaz. In ne znam najti prave poti v komunikaciji iz svoje strani. Ne vem kako, na kakšen način bi se najlažje izogibala nesmiselnim konfliktom

[Aslan]

Ne mislim pa kar obupat in it, saj imam partnerja kljub temu zelo rada. Priložnost želim dati sebi in njemu, da dozoriva. Je pa težko, ker je čustveno veliko bolj ranjen kot jaz. In ne znam najti prave poti v komunikaciji iz svoje strani. Ne vem kako, na kakšen način bi se najlažje izogibala nesmiselnim konfliktom

Tole kar si napisala je že dober znak zrelosti.
Sposobnost videti situacijo širše, ne le skozi svoje oči.

Za vsak konflikt sta vedno potrebni vsaj 2 osebi.
Ena poda žogco, druga jo odbije ... psihloške igre se začnejo.
Zakaj igraš igro, zakaj vstrajaš v njej pa je nekaj v tebi ... kaj je to - pa spoznaš skozi proces psihoterapije ... postopno se zavemo svojih načinov razmišljanja, delovanja ...

Včasih je dovolj že samo naša sprememba dojemanja in vedenja....
(recimo da se ne počutimo takoj ogrožene ko kdo izrazi mnenje drugačno našemu..ni potrebno se takoj "branit"..)
Spet drugič je edini izhod prekinitev veze ... mi rastemo in uvidimo težave, partnerju pa je vse Ok in se ne bi spreminjal ...

Psihoterapija ja ... to je to ...

[mali princ]

Pozdravček,

Že dolgo nisem ničesar napisala pa vendar se je dogajalo.

S partnerjem od aprila hodiva na terapijo, pa lahko rečem, da je le še hujše... konflikti so še hujši, vedno manj in manj razumevanja.

Živi popolnoma v svojem svetu. Za vse ima odgovor, za vsako stvar o kateri rečem, da čutim spremembo, da imam željo, da bi bilo več stika, nežnosti... kot je bilo včasih, mi odvrne da se tudi jaz ne trudim in da če ni njega ni ničesar, da on pa ne misli prosijačit. Če se ne podredim in če se ne strinjam z njim je vse narobe, vedno ima odgovor za vse. Jaz se resnično malo umikam, ker me preveč boli njegovo nespoštovanje in brezobzirnost, po drugi strani pa vidim, kako vse to zmore dajati drugim ljudem???

Sama pa postajam vedno hujša, bolj ko me boli, bolj se branim. Ko ne zmorem več, ga prosim, da neha ker je preveč, on me obtoži, da se izmikam, da kakšen manipulator sem. in kar ne neha, ne da se ga ustavit in v meni vse poka in prišlo je do faze ko sem popolnoma izgubila čustveni nadzor, se začela dreti nazaj z vsemi njegovimi izrečenimi besedami in ga tudi udarila. Kot da bi postala on, prav tako sem se počutila in na koncu je bil žrtev seveda on in grozna jaz. JA saj sem bila grozljiva, ampak...

Sram me je, kaj ta človek izvleče iz mene. In to oseba s katerim sem znala preživeti najlepše trenutke v svojem življenju.

Jaz sebe ne prepoznavam več. Od kje se ob  njem pojavlja v meni vsa ta agresija.

Nekako sem mu do sedaj tudi vse vrjela. Veliko studira o vseh teh stvareh in hodi tudi na individualno terapijo, tako da sem mu zaupala da želi napredovati, a do danes ni bilo še nobene bistvene spremembe,morda le za kratek čas potem pa je postajalo le še huje je vse skupaj???



 

[ljubica]

Agresivnost, ki se sproža pri tebi je najverjetneje primarna agresija kot samoohranitveni nagon.
Je pa tako - to bodo potrdili tudi terapevti in psihologi - da je z narcistično osebnostno strukturo težko živeti (sam in ljudje okrog tebe)  in da tudi terapevti večkrat nimajo moči, da bi prodrli do bistva v človeku s to strukturo.