je to anksioznost

[katkarina]

Pozdravljeni-sem novinka na forumu, z ogromnimi strahovi kaj se dogaja z menoj!
Začelo se je dogajati pred dobrim letom. Takoj po rojstvu dojenčice, smo uživali 7 dni, nato da je pred mojimi očmi prenehala dihati.........hvalabogu, je bila borka in s pomočjo zdravsvenega osebja (intenziva Lj) je sedaj zdrava 2 letnica. moje težave so se pričele pri njenih 6 mesecih............nespečnost, vrtoglavica, piskanje v ušesu, ibolečina oz stalen občutek zamašitve levega ušesa, boleč vrat, ..izčrpanost. Po vseh pregledih (nevrolog, Orl, MRi glave............so izvidi Bp); jst pa še vedno v začaranem krogu-spet vrtoglavica, občutek zamašenega levega ušesa, meglen vid..............čisto sm obupana. In vedno pomislim na to presneto bolezen Rak.
Z možem se imava rada, in nekako mi že dopoveduje, da sem anksiozna-depresivna...............da morava po pomoč. Pa se bojim AD, bojim pa se tudi da bo stanje postalo še hujše!
Kaj in Kako pomagajte!!!!!!!!!!!
bi prosila tudi za kak nasvet---kje na območju Štajerske, koroške najti dobrega psihiatra!
Hvala!!!

[Toja]

Tudi tebi lep pozdrav...

Iz prebranega sem zaznala, da imaš v sebi velik strah, saj si doživela kar precej hudega...
vse to se je nabiralo v tebi, od tod tudi tvoje počutje... 
popolnoma strinjam s tvojim možem...
potrebno je poiskati pomoč...AD niso noben bav-bav, temveč pot v rešitev...
imaš deklico in moža, ki želita imeti ob sebi zdravo mamico in ženo.

Ne vem iz katerega konca Štajerske si...morda ti bo tale seznam kaj pomagal...

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

Priporočam ti tudi pogovor pri psihoterapevtu, da boš razčistila tvoje strahove in težave!

Lp T 

[mamica1]

Dobrodošla! Imava kar podobne težave, tudi meni se je to začelo dogajati po rojstvu-pol leta: strah, vrtoglavice, težko dihanje - panični napadi in anksioznost. Dolgo časa sem oklevala, kaj naj naredim sama s sabo, se trudila in mučila s svojimi težavami, nato pa sem začela obiskovati psihoterpijo in na koncu pričela z ADji. Imela sem grozen strah pred začetkom jemanja AD, vsakič ko sem prebirala navdila in stranske učinke, si nisem upala začeti jemati, ampak na koncu ni bilo druge, in danes, po skoraj 2 letih jemanja sem vesela, da sem začela in prestala tistih 10 dni stranskih učinkov.
Vsekakor ti priporočam, da najprej poiščeš psihiatra in se z njim pomeniš, če pa ne bo šlo drugače, pa tako veš, kaj ti sledi, ni pa to noben bav bav ali sramota, da si na ADjih. Bolje jesti ADje in uživati življenje z malim otrokom, kot pa se vlačiti okoli kot megla in zamuditi ter se ne veseliti trenutkov z otročkom.
Želim ti, da se čimprej umiriš in zaživiš polno življenje! Pa javi, kako ti gre.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Še raziskuj to tvoje levo uho. Kot bi res nekaj bilo tam. Še slikanje, še teženje zdravnikom svetujem. Tudi k psihiatru idi.

[katkarina]

ekola...............ste napisali (kot da bi bilo res nekaj tam)..........pa se je spet pojavil neka strah (kaj če je res rak............ki tli počasiiiiiiiiiiiii)!

[Toja]

ekola...............ste napisali (kot da bi bilo res nekaj tam)..........pa se je spet pojavil neka strah (kaj če je res rak............ki tli počasiiiiiiiiiiiii)!

 

[Iq_nima_nič_s_tem]

ekola...............ste napisali (kot da bi bilo res nekaj tam)..........pa se je spet pojavil neka strah (kaj če je res rak............ki tli počasiiiiiiiiiiiii)!

Saj ni nujno, da je kaj strašno narobe! Če bi bilo, bi MR glave že pokazal najbrž. Gre za fine reči in ko gre za glavo je finih reči res ogromno.

[Dharma]

katkarina pozdravljena 
nič se ne bati. Če boš poiskala pomoč pri psihiatru ali če se odločiš za ADje sigurno ne bo še slabše, kvečemu vse bolše. Sicer s časoma in ne čez noč Tudi na stranske učinke ne pozabi. Pri enih so večji pri drugih manjši, ko jih daš skozi bo OK. Tako, da če je vse BP potem je čisto možno, da je vse psihičnega izvora. Vrjetno se ti je tudi življenje spremenilo zdaj ko imate dojenčico oz že veliko punčko Tako, da vzemi si malo več časa za sebe, poišči si kakšnega psihiatra ali pojdi na skupino za samopomoč (si že sama ugotovila, da bi bil lahko to prvi korak) in pa predvsem lepe misli in veliko optimizma. 
Vrjetno, če malo pogooglaš ali pa tudi pobrskaš po tej strani od DAMa. boš sigurno našla kakpen kontak za tebi najbližjega in najbolj ugodnega psihiatra/psihoterapevta. Jaz ne poznam nič iz omenjene regije.

Drži se 

[zoji]

Tudi jaz sem čisto nova tu-vsem lep pozdrav! Imela sem podobne izkušnje,ko mi je odpovedala ščitnica in sem dve leti hodila k zdravniku in govorila, da je nekaj narobe z mano,tako,da me je mož na koncu prinesel v bolnico,ker skoraj nisem imela več ščitničnih hormonov v krvi.In sem dobila zdravila,strah,da bom umrla pa je še kar ostal in vrtoglavice in spet strah....Pa sem šla k nevrologu,ker je bilo že tako hudo da dva meseca sploh nisem vstala iz postelje.Ko sem mu začela opisovati kaj se mi dogaja mi je kar sam povedal moje občutke.Res mu popolnoma zaupam, dobila sem antidepresive in spet se lahko igram z otroci in hodim v službo.Moram pa povedat, da sem vmes obiskala tri psihiatre,pa mi niti približno niso tako svetovali,kot nevrolog. Sem imela smolo z izbiro. Ker se tista tesnoba še vedno potiho prikrade sem sedaj videla, da so tu na razpolago psihiatri in bom najbrž enega izbrala za pogovor in še njegovo mnenje! Vsem želim čimbolj mirne dneve in veliko smeha!

[Toja]

Pozdravljena Zoji...upam, da se ti je stanje s ščitnico uredilo, poznam in vem, da je zelo neprijetno
in zelo podobno našim psihičnim težavam ...
Kako je zdaj z AD, vidim da so ti pomagali...

Napiši malo več na katerem območju iščeš psihiatra, ti bomo lažje svetovali...

Vesela sem zate, da se sedaj postavljaš na noge ... s tesnobo je pa tako, da se zelo
rada prikrade ob najmanjši krizi in nam dela težave...

Želim ti veliko pozitivnih trenutkov... 

[analiza]

Katkarina, to je anksioznost. Tudi meni se je začelo nekje 4,5 mesecev po rojstvu drugega otroka. Vsi možni znaki, od mravljincev, elektrike po telesu, paničega napada, grozni strahovi pred smrtjo,rakom na prsih,melanomom ,potem MS, pa še kaj. Največji strah in žalost pa,da bom zapustila 2 majhna otročka....
Pa smo naredili kar nekaj zdravstvenih preiskav,ki so bile vredu. Nakar sem začela še z AD. Kljub groznim stranskim učinkom, je Paroxat prijel in jaz sem zopet zaživela. Jemala sem jih nekje dobrega pol leta, potem pa postopoma opustila. Zelo so mi pomagali. Sicer še vsake toliko čutim,da mi zopet nekaj dogaja, sploh ko gre vse narobe v službi, so tečni otroci, je cel kaos v hiši, ampak se poskušam obvladovati.
Tako da ti lahko rečem,da si zdrava, samo anksa te matra.

[muca5]

Katkarina,tole sem našla na angleškem forumu Anxiety Symptoms, kar podobno je tvojim težavam z ušesi, prevoda ni, ampak mislim, da boš razumela.
Vse lepo ti želim.

"Feel like there is something stuck in your ear, that your ear canal it plugged or blocked, that there is a pebble in your ear that you can't get out
Low rumbling sounds
Reduced hearing, frequent or intermittent reduced hearing or deafness in one or both ears
Ringing in the ears, noises in the ears, noises in the head
Pulsing in the ears, throbbing sound in the ear(s)
Tickle or itch in your ear that you can't seem to get at "

[katkarina]

ja..............dnevi tečejo in jaz se še vedno borim.........................! Celo uspe mi da kakšno noč spim v kosu (kar pred meseci niti eno noč nisem), so se pa pričeli pojavljati neki čudni krči v levi nogi in roki....................in zopet je tu en strah (kaj če je multipla skleroza), in spet grize in grize in me ne pusti dihati!

[Iq_nima_nič_s_tem]

Definitvno anksioznost.