tesnoba - anksioznost

[uros83]

Star sem 29 let in letos se z depresijo srečujem že drugič. Prvič sem jo doživel pred 5 leti in sicer se mi je odlomilo naenkrat. Prišla je potiho in sicer kot pojav nekih čudnih mislih, ki so me glodale kak teden prej. Misli so bile močne in začel sem se čutiti ujet v svetu, najprej kot paranoja, da je vse okoli mene neresnično in zaigrano. Kasneje pa so me začele mučiti tesnobne misli, da je svet okoli mene iluzoren, da je že vse v naprej določeno in da smo vsi ljudje, skupaj z mano le poskusne miške v nekem determiniranem svetu v katerem ne moremo zavestno odločati. Zato nisem videl več smisla v ničemer kar počnem. Kmalu mi je upadla želja do hrane, pijače, česarkoli, in res sem se moral pomatrati, da sem sploh kaj pojedel. Starši so me hitro peljali k psihiatru, dobil sem antidepresive in kmalu se je začelo moje stanje izboljševti. Bil sem nazaj v prizemljeni realnosti. Depresija se je sicer še vlekla dve leti vendar je bilo najhuje mimo. Tudi antidepresivov nisem jemal redno ampak le nekaj mesecev po najhujšem. Depresijo sem več ali manj pozdravil nekje leta 2009 in 2010 sem bil popolnoma osvobojen kakršnihkoli anksioznih misli.

Tesnoba se mi je ponovila pred kratkim, nekaj dni nazaj. Kot teroristični napad. Res, da sem zopet začel premišljevati o stvareh, ki mi nikakor ne koristijo in ki niso zemeljske. Premleval sem filozofije o tem kdo smo in kje se nahajamo. Torej so me zopet napadle anksiozne misli. Napad sem dobil sredi dneva, ko sem bil sam doma in sicer tako močan, da sem pustil vso hrano na mizi, se obul in stekel ven ter hodil in hodil ter globoko dihal. Doma sem imel občutek, da me bodo stene požrle vase. Zopet sem občutil enako tesnobo kot pred leti. Ves svet se mi je zdel brezvezen, enostaven, dolgočasen, kot bi ga sestavil sam. Vsi ljudje so se mi zdeli nezanimivi. Vse misli so bile tesnobne. Edino kar me je pomirjalo je bilo globoko dihanje in takrat sem se zavedal, da vse kar je pomembno je, da mi je trenutno dobro in da sem pomirjen.

Sedaj jem lexaurin dvakrat na dan in sem zelo pomirjen. Vrnjen nazaj v svet, ki ga poznam. Super se mi zdi, da ste odprli to stran, saj si lahko medsebojno pomagamo, svetujemo, tolažimo. Zanima me ali kdo
pozna kake dobre psihologe s katerimi bi se lahko pogovoril o svoji tesnobi? Zavedam se, da tudi lexaurina ne bom mogel jesti v nedogled, vendar je dober nadomestek, dokler ne primejo antidepresivi.

[Slavka]

Uros83 

Najprej ti izrekam dobrodošlico na našem forumu. Ja, tukaj smo ljudje, ki smo se ali pa se še borimo s tesnobo, depresijo, paniko...in vsak po svoje rešujemo naše stiske, ter si hkrati pomagamo z izkušnjami.

Praviš, da se ti je zopet pojavila tesnoba, kar naenkrat...pa vendar, si morda trenutno v kakšnem bolj stresnem obdobju? Morda te kaj skrbi? Takrat se lahko tesnobnost namreč poveča, lahko doživimo tudi napad tesnobe oz. panike, kar se je zgodilo tudi tebi.

Lexaurin je pomirjevalo, zato se ob njegovem jemanju počutiš bolje, vendar bodi previden pri njem, saj se lahko sčasoma razvije odvisnost nanj, kar pomeni, da boš rabil vedno večje in večje odmerke za isti učinek. Sicer pa, če sem prav razumela, sedaj zopet jemlješ antidepresive in kot že veš, le-ti rabijo nekaj tednov, da "primejo". 

Ker nisi napisal iz katerega konca Slovenije prihajaš, ti težko svetujem konkretno za psihologa. Kar veliko je dobrih psihologov in psihoterapevtov, ki vedo, kako umiriti misli, jih preusmeriti, zmanjšati tesnobo in ukrotiti paniko.
Morda najdeš v tem seznamu kakšnega zase:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=84

Lahko si pomagaš tudi s spletnimi orodji, ki so namenjeni samopomoči, predvsem je super, če se lotiš kognitivno-vedenjske terapije, ki temelji na tem, da spreminjaš tiste misli, ki ti povzročajo slabo počutje in gojiš take, ki ti podarjajo mir in dobre občutke:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

... obstajajo pa še druga spletna orodja za boj proti anksioznosti:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84

... in depresiji:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=898&Itemid=84

V okviru društva DAM pa delujejo tudi skupine za samopomoč, ki so brezplačne in kjer se udeleženci med sabo pogovarjajo o svojih izkušnjah, težavah in rešitvah. Skupine so zaupne narave, zato vse, kar se tam govori, tam tudi ostane.

No, natrosila sem ti kar nekaj informacij in upam, da boš iz vsega tega potegnil kaj koristnega zase. Vsekakor pa ti želim, da uspešno premagaš tudi tokratno epizodo in zopet zaživiš tako, kot si želiš. 

[uros83]

Slavka hvala za izčrpen odgovor, res si se potrudila. Bom pogledal vse linke. Drugače pa sem iz LJ.

[Slavka]

Uros83, no, če si iz Ljubljane imaš precej možnosti za obisk tako strokovnjakov, kot tudi skupine za samopomoč, pa tudi delavnice na temo anksioznosti, depresije, samospoštovanja ipd., ponavadi potekajo v Ljubljani. Vsi termini za to pa so objavljeni tudi na našem forumu oz. na portalu Nebojse.si.   

Torej, očitno ti ne bo dolgčas... 

[uros83]

Glede vzrokov za mojo depresijo in tesnobnost sem zdaj kar na jasnem. Prvič pred petimi leti sem bil dolgo brez službe in konstantno ponavljanje in zavračanje delodajalcev je bil sigurno eden izmed vzrokov, potem so bili še drugi, redni konflikti s takratnjo partnerko itd. Sedaj sem zopet ostal brez službe in zgodba se ponavlja, vendar me je vseeno presenetilo, da sem dobil napad depresije tako hitro in nepričakovano, saj sem bil prepričan, da sem depresijo za vedno pozdravil. Očitno je nisem.

[Slavka]

Glede vzrokov za mojo depresijo in tesnobnost sem zdaj kar na jasnem. Prvič pred petimi leti sem bil dolgo brez službe in konstantno ponavljanje in zavračanje delodajalcev je bil sigurno eden izmed vzrokov, potem so bili še drugi, redni konflikti s takratnjo partnerko itd. Sedaj sem zopet ostal brez službe in zgodba se ponavlja, vendar me je vseeno presenetilo, da sem dobil napad depresije tako hitro in nepričakovano, saj sem bil prepričan, da sem depresijo za vedno pozdravil. Očitno je nisem.

Če ne spremenimo tistih vzorcev, ki so nas že prvič pahnili v depresijo ali pa anksioznost, potem je težko pričakovati, da se bomo pozdravili za vedno. Antidepresivi so namreč zgolj "pripomoček", da lahko splezamo iz tistega težkega stanje, ko se znajdemo v depresiji, ter pričnemo s spremembami na sebi.
In to je tisto, kar nam lahko na dolgi rok prinese dobro počutje. 

Očitno si se sedaj ujel v ponavljajoč vzorec...Morda je to občutek "nekoristnosti", ker si brez službe, morda strah pred prihodnostjo, finančna negotovost...Vse to ti lahko sproža misli, ki te trenutno težijo.
Zato ti res priporočam, da se odločiš za kognitivno-vedenjsko terapijo, kajti z njeno pomočjo boš dobil znanje in moč za spremembe.

[uros83]

...se strinjam, da sem se ujel v isto past...in tudi vse to bo držalo, torej neka breizhodna situacija, vsaj tako se meni zdi, kar povzroča tesnobo in paniko kaj bo z mano...vsekakor bom pogledal vse tehnike odvračanja anksioznih misli

[Iq_nima_nič_s_tem]

Redke so zares brezizhodne situacije. Ti pa zagotovo nisi v takšni. Misli depresivnežev se v obdobjih, ko se življenje "prelomi" začnejo zatekati v stare tire.  Ko mora človek v neznano stopiti se njegovo življenje spremeni, nikakor pa to ne pomeni, da vodi v brezizhodno situacijo kot to misli in občutki radi kažejo depresivnemu.
Spremembe so težke. Včasih se človek boji spremembe, ki je sploh nikjer še ni na vidiku. Kako bo, ko bom poročen in bom skrbel za otroke??? se sprašuje človek, ki sploh ni v partnerski zvezi. Kako bo, če ostanem sam??? se sprašuje nekdo, ki je obkrožen z ljudmi.
Če je nagnjen k depresiji so taka vprašanja še toliko bolj mučna.

Pri meni deluje, da se skoncentriram na svoje vrednote in sedanjost in poskušam čimbolj odmisliti prihodnost. Zdaj imam partnerko in otroka. Kaj naj storim zanju in za sebe? Pri tem odgovoru pa se mora končati.
In ne da pelje v:
J"oj, kaj pa bo, če mi partnerka umre, ker tako zelo kadi in je bolj šibkega zdravja??? Kako se bom znašel? Kam se bom obrnil? Kakšen smisel bo imelo moje življenje?"

[uros83]

hvala za spodbudo...borim se naprej

[Pikicaaa]

Najprej en lep pozdrav 
točno take misli in še marsikatere druge so se (in se občasno še vedno) dogajale meni. Ko začneš tako filozofirat in razmišlajt ni vrag, da ne pomisliš da se ti bo res zmešalo. No pa se ti ne bo. Samo naučit se moramo biti tukaj in zdaj in uživat. Ni lahko, se pa da S pomirjevali ne priteravat! ADji ti bodo kmalu prijeli vendar v tem času poskušaj tudi veliko naredit zase ali vsaj najdi nekaj bolj pozitivnega na kar boš razmišljal in sam sebi, ko se zalotiš pri vsiljivkah si reči STOP  in se raje osredotoči na stvari okoli sebe in ne na blebetanje v glavi. 1x si to dal že skozi in ni vrag, da ne boš dal spet. Upam, da bo čimprej spet OK  lp