Še nekaj o fobijah...in kako pomagati!

[alexx]

Kaj vam psihiater (psiholog) ni povedal o fobijah


Dandanašnji način zdravljenja je zaradi prevelikega števila in premalo plačanih mind zdravilcev predvsem s kemijo (anti-depresorji). Delujejo na seroteninski del možganov, ki zavrejo emocionalni odziv tako notranji kot tako pred zunjanjimi dražlaji.
Kemija deluje v smeri "um-->telo", vednar konflikt ostaja če seveda oseba ni podvžena generalizirani anksioznosti, drugače prihaja še vedno do konflikta, zato je nujno potrebno težavo reševati v zunjanjem svetu ali spremeniti pogled na problem "okolje --> odziv --> emocije". Spremeni odziv ali reši problem.

fobije ali anksioznost je močen emocionalni odziv in prizadene živčni del telesa, torej veliko sprostitev adrenalina v telesu, problem pa nastane, ko se zadeva zacikla in sicer po sledeči shemi:
okolje --> odziv --> močne emocije (strah) --> sprostitev adrenalina --> še večji strah pred ponovitvijo dogotka --> ponovna sprostitev adrenalina --> strah še vedno traja.
torej če pogledamo zadnji del pride takole:
misel na strah --> adrenalin --> strah ...itd.
Ker sta telo in um povezana delujeta v obe smeri, po shemi vidimo da se adrenalin pretaka po žilah kar sproži napetosti v telesu in umu, um se ne more sprostiti in izloči adrenalin in ciklus se ponovi. Živčni sistem je neprestano v pripravljenosti in to deluje nezavedno tudi na sam um. Isti sistem odražanja je pri stresu. Ponavljanje pozitivnih misli enostavno ne učinkuje ker v telesu kroži adrenalin in ta vam nadzoruje um, in ne smemo pozabit da je telo močnejše od uma, zato lahko ponovite 1000 affirmacij pa ne po pomagalo, ne bo, v telesu imate adrenalin in deluje na vaš živčni sistem ta pa na zadnjo oblo vaših možganov kjer zavest nima dostopa. Ne pozabite da je telo močnejše od uma.
Iz stresnega cikla pridemo v smeri "telo-->um" in ne "um-->telo". Dihalne vaje in avtogeni trening sta odlični tehniki ki delujeta na živčni sistem. Psihiater vam ni povedal da v vas kroži adrenalin in da ta deluje na vaše počutje.

[Starlight]

jaz sploh ne vem vec kako naj se otresem moje zoprne fobije pred musko in nasploh pred nadaljevanko twinpeaks,...sm bila ze na tem da sm odprla youtube in vtipkala ime,..potem pa ko sm vidla sliko od une punce,..me je pa spet zacelo trest,...pa sm se ze izpostavila enkrat,..pa je bilo samo se hujse,...
pa ne mi govort kako te je lahko tega strah,..jah ocitno sm redek primer, ampak me je,...

[Anchi]

A ni to ena ful močna nadaljevanka.. Jaz ko sem prvič po ne vem koliko letih slišala naslovni komad sem se skoraj zjokala. Ni mi pa udarilo na fobijo, tako kot tebi Starlight. Fobija raste z izogibanjem, če bi šla gledat video takoj ko si se prvič spomnila, da te je strah, ne bi bilo problema. Sicer pa je tako, da če zdržiš prvo minuto jih potem zdržiš še 10 ali 20 ali 40. Ali pa greš najprej samo brati o Twin Peaksu, ali pogledati samo uvodno špico, ali pa pogledati kakšno slikico (pa ne začneš takoj z Bobom, jasno). Samo če te ta fobija ne ovira pri življenju ni potrebno, da se z njo obremenjuješ. Pač nikoli ne gledaš TPja. Saj ni ravno na vseh kanalih ob vseh urah (na žalost ).
Samo zamujaš eno genialno delo Lyncha ..

[vesnav]

Starlight,

jaz sem gledala nadaljevanko takrat, ko je ven prišla in sem bila navdušena. To je bilo posebno obdobje mojega življenja.

Vendar danes ne bi in te popolnoma razumem. Če te moti, ne glej. Res ne.. Nikakor! Zakaj pa bi? Saj se udi ne poljubljaš s fantom, ki se ti gabi?
Zakaj bi se izpostavljala, da delaš nekaj, kar ti je neprijetno. Po mojem je zaključek, da ne zamujaš nič. Kar je dobro zame, ne pomeni, da je dobro zate. In obratno.
Uživaj v tistem, kar je tebi všeč!

Drži se, punca,

V.

[Arwen]

se čisto strinjam z Vesno, čemu se izpostavljat nečemu, kar ti povzroča obupno nelagodje? mene osebno je strah gondole  in tudi pod razno ne vidim prav nobenega razloga, da bi se šla vozit z njo...po drugi strani pa se mi kljub strahu imenitno zdi na avionu bit, torej se izpostavim...sicer se malce tresem (beri: tako zelo, da avion malce premetava  ), a spotoma tudi uživam v razgledu.

he, men so pa filmi o vampirjih povzročali grozne strahove, paniko... in tud pod razno ga ni na tem svetu, ki bi me pripravil k gledanju takega filma

 

[Kristy]

Najprej Alexx, hvala za razlago ...saj nekaj že vem, ampak vsaka dodatna informacija mi je zelo, zelo dobrodošla .

Jaz sem očitno poseben primerek...po tistem šoku, ki mi je povzročil strah glede dopustov v tujini , sem se šla vsaj še 6x izpostavljat, da bom ta strah premagala, pa se je vedno samo še večal in vsako leto je bilo slabše .
Je pa tudi res, da mogoče nisem imela sreče, ker sem vsako leto kaj doživela...enkrat potres 6,7 stopnje in bivakiranje pred hotelom ob bazenu, brez sanitarij, potem pa še odpoved aviona, naslednje leto sem na plaži padla v nezavest od dehidracije, potem, naslednje leto pa je prišla že panika...tako, da sem dopust preživela s 3 tabletami in srečo, da je bila tudi kolegica na tistem otoku in da smo se parkrat videli, naslednje leto spet vse zrihtamo, da bo ja o.k., nov apartma s klimo, v senci, ... pa pridemo in je tam 45 stopinj (takoj, ko smo odšli je temperatura padla na 27 ), isto lani, prihod na dopust v največji vročini 39 stopinj, ko je na Hrvaškem že vse gorelo....panika katastrofalna in kmalu odhod domov ... to je bilo čisto na kratko...
Nikoli si ne bi mislila, da se mi lahko zgodi, da ne bom več želela v tujino, več želela potovati….če bi mi to kdo rekel pred par leti, ne bi verjela.

Twin Peaksa pa tudi jaz ne maram, tista glasba mi povzroča take grozne občutke, mislim, da nisem niti 1x do konca gledala enega dela.... sam Starlight, te nadaljevanke pač ne gledaš, te glasbe ne poslušaš pa je...sej se jo resnično zelo, zelo redko sliši...

[Starlight]

ja sej se z vsem nastetim strinjam,..ampak jaz sm se soocila s tem da sm gledala  twin peaks 1 del,..in takrat mi je bilo vse se 100x hujse in sm bila cist fertik se dolgo casa,...
res je , da mi ni treba gledati,..ampak vsakic ko naletim samo na reklamo ali pa ze ce se mi sanja o tem mi je grozno,..pa toliko v vednost,..bob-a se vidla nism, ampak si ga predstavljam tako zelo grozno,...

[čebula]

alexx, tole mi je ful zanimivo!

jaz se namreč že ne-vem-koliko časa mučim s pozitivnimi afirmacijami, pa to mojega strahu čisto nič ne zmanjša. Oz. tako, če strah ni premočen, potem gre, če pa gre čez določen prag, potem mi nobena avtosugestija, afirmacije,..ne pomaga več.

Enako je z izpostavljanjem. Čisto nič mi ni zmanjšalo strahu, kvečjemu še poglobilo. Oz. me je odvrnilo od novih poizkusov.

Tako da tudi jaz že nekaj časa razmišljam oz delam v tej smeri: sproščanje, AT, hipnoterapija.

[TwinPeaks]

Vem Starlight, da te ne bo motil moj nick, saj veš da sem prijazen fantek , sam včasih te mal preveč zafrkavam, vem....

No recimo, men je TP kot lahko opazite super, kul in naj nadaljevanka,....recimo ne morem pa gledati (oziroma zelo težko) raznih Urgenc ipd. kjer so ljudje bolni, sploh me znervirajo srce in ožilje (npr. kakšen dokumentarrec kjer kaže kako kaj operirajo na utripajočem srcu...yuck!), to se spomnim še iz srednje šole (pa nisem imel takrat še nikakršnih problemov) nekega plakata kjer je bil samo obris človeka, narisano pa srce in vse žile....to mi je bilo ful neprijetno že takrat gledat...

Vendar se niti ne trudim, ker se mi ne zdi važno za vsakodnevno življenje....in zato ne vem če ma smisel, da se sploh ukvarjaš s tem. Pa popolnoma se strinjam s "čebulo", da izpostavljanje lahko še poslabša situacijo. Ker nisem ekspert nočem nič trdit, ampak sem mnenja, da se je treba najprej znat umiriti, sprostiti, ipd....in se morda nato, s tem zavedanjem, da si sposoben se umiriti, ter z neko splošnp umirjenostjo pristopiti oziroma se soočiti. No jaz sem bolj na stopnji, da se še "treniram", ampak podobno kot pri tebi "čebula" deluje le takrat, ko sem relativno sproščen, da ohranim to sproščenost,..v primeru, da gre čez prag pa tudi meni ne pomaga.

Veš kaj bi te še prosil, če maš kaj o hipnoterapiji, kakšen dober link. Hvala in lep pozdrav vsem!

[čebula]

Zdravo TwinPeaks,

nimam nobenega linka (shranjenega), sem pa malo brskala po netu in pregledovala strani - predvsem v angleščini (v slo ni prav veliko napisanega na to temo)
Drugače pa hodim trenutno h hipnoterapevtu dr. Pajntarju. Nimam nekih velikih pričakovanj, ampak sem se odločila, da bom dala terapijo skozi (10-12 seans).
Do sedaj sem bila 2x pri njemu; po drugem obisku, sem se cca. 2 dni res počutila bolje...lahko pa je to samo placebo efekt ali pa slučaj.
no ja, poskusit ni greh.
Če se stvari lotevam (zgolj) razumsko, se mi zdi, kot da se z glavo zaletavam v zid.

[spelaa]

Najprej lep pozdrav vsem! Sem nova tle gor, tko da vas preko branja foruma še spoznavam:)

Jaz sem tut eden izmed panikov na tem svetu in res je...ko zagrabi, ne pomaga nobena pozitivna misel več!!! Meni se ti napadi največ pojavljajo ponoči, ko se umirim in nisem več z ničemer zaposlena - takrat dobivam prisilne misli, ki proizvedejo tesnobo, paniko...grozno!!! Jaz sem si začela zdej zelo pomagat z glasbo - preden grem spat, si dam Ipod-a v ušesa, da me zamoti... in je boljš:)

Glede avtogenega treninga - obstaja ena ful dobra knjiga Avtogeni trening, ki se jo dobi v knjižnici, kjer je res dobro obrazložen postopek učenja.

Pa še ženski nasvet - meni vedno pomaga šoping:) Vsaj za en dan:P

[She_]

jaz imam pa ogromen strah pred višino. vem, da je to pogosto, ampak zato ni nič bolje 
letos sem bila na poševnem stolpu v pisi (visok ok.55m) in sem na vrhu začela jokat. usedla sem se na stopnice, se tresla in imela grozen občutek, da bom padla dol. 
ne morem čez daljše in velike mostove, imam občutek, da me nekaj vleče k robu (in čez)..
še na balkonu, višjem od 4. nadstropja ne upam bit...
pa dvigala (kaj če se pokvari in zletim dol)..

mislim pa, da se bom šla vseeno prej ali slej izpostavljat temu.. jaz si pred izpostavljanjem mirno razložim, da je strah samo v moji glavi, da sem ga ustvarila sama in da bi bilo res škoda, da bi si omejevala življenje zaradi tega.

zapomnila sem si, da je kolegica na stolpu v pisi nadušeno rekla, da čuti adrenalin.. in zadnjič, ko me je bilo strah, sem si prigovarjala, da je vse, kar čutim (tesnoba, strah, panika) samo adrenalin.. in si prigovarjam sama sebi : " aha, malo se tresem.. oh, to je samo adrenalin.. poglej, kako adrenalin vpliva na tvoje telo in ti vzbuja različne občutke.. misliš, da te je strah, ampak je to v resnici adrenalin.. adrenalin pa je dober za tvoje telo.. čisto ok je, če se treseš.. " hecno, vem, ampak meni beseda adrenalin takrat še najbolj pomaga.. kot ena taka mantra

[lost_in_time]

strah/fobija pred bruhanjem..tisti,kateri se s tem soocate..zanima me,kako(ce si)pomagate..na kaksen nacin..kaksne pozitivne misli?karkoli..?
lp

[moonica]

jaz imam ta strah lost_in_time ... kako se soočam z njim ... nič, na vse načine poskušam ne-bruhat ... takrat mislim na to, da kao en smem bruhat, da si moram umirit dihanje, umirit želodec ... 'tiščim nazaj' ...

[Starlight]

joooj punci tudi jaz imam to tezavo,..kadarkoli je kdo od nasih bolan ali pa samo omeni bruhanje mene avtomaticno zacne zvijati,..in najhujs mi je bruhat od vsega,..tudi spim v sedecem polozaju samo da ne bi bruhala,..pa dejansko bi se po tem pocutila boljse,..

se hujsa zadeva so pa kozne bolezni,..k se nism imela noric in se ful bojim da bi jih nalezla,..in k sta jih imela necaka sm bla 1 mesc cist panicna pa vsak dan sm se gledala da jih ja n bom dobila,...

[moonica]

v sedečem položaju spiš vsak dan, starlight ?

jaz vsak dan ne ... kadar pa mi je slabo pa definitivno !! sej sem rekla ... umirjam dihanje, želodec, moje misli so samo pri tem kako se bom naštimala, da le ne bi slučajno bruhala ... čeprav vem, da bi mi bilo po bruhanju bolje, da bi znal kdaj tudi glavobol malo odležt, ampak strah je prevelik ... jaz si naštimam potem tisti dan (tudi če me je slabost že čez dan minila) za spat tri pouštre, da spim dvignjeno ...

[Starlight]

ne  vsak dan,...takrat k me zagrabi

[moonica]

ne  vsak dan,...takrat k me zagrabi

pa sem to že vzela kot tolažbo, da so še hujši primer(k)i

[lost_in_time]

joooj punci tudi jaz imam to tezavo,..kadarkoli je kdo od nasih bolan ali pa samo omeni bruhanje mene avtomaticno zacne zvijati,..in najhujs mi je bruhat od vsega,..

mene pa panika zagrabi..panika,stres..potem pa se se jaz ne pocutim dobro..
tut nocne more so pogoste ze kar nekaj let.

[speli]

mene pa nikoli ne zgrabi ponoči samo čez dan hvala bogu  samo zadnje čase pa opažam da je tesnoba večja kot prej....