DOBILA IZVIDE

[lunica]

POzdravljeni zopet se malo oglašam,saj sem dobila izvide od psihoterapevtke oz.spec.klinične psihologinje,ki je odkrila,da imam anksioznost in motnje povezane z anksioznostjo.
Predlagala je način zdravljenja z medikamentozno terapijo in tudi krajšo fokusirano psihoterapevtsko obravnavo.
Ne morem verjet kaj se mi dogaja,če se spomnim lanskega leta ta čas ni duha ne sluha o kaki anksi,potem pa BOOM sredi lepega,ja se nabere razno razne navlake v vseh teh letih.....
Ma upam,da je zadeva ozdravljiva in bom kmalu zopet vesela ter polna energije kot sem nekoč bila.

[Suzy]

Ma upam,da je zadeva ozdravljiva in bom kmalu zopet vesela ter polna energije kot sem nekoč bila.

Seveda je "zadeva"ozdravljiva in boš kmalu spet vesela ter polna energije....le pogumno naprej

[joza]

Ob sodobnem načinu življenja se veliko ljudem hitro kaj nabere. Nekaterim se poviša holesterol, drugim krvni pritisk, spet tretjim se obrabi hrustanec, četrti imajo težave z želodčno kislino … nekaterim pa se zniža raven serotonina. In težava s serotoninom se lahko kaže tudi kot anksioznost. Na srečo lahko dvignemo raven teh nevrotransmiterjev z medikamentozno terapijo (atidepresivi) in človek se ponavadi hitro začne počutiti bolje. Podobno, kot si z zdravili lahko hitro pozdravimo krvni pritisk ali uravnamo holesterol.
Vendar s tem rešimo le en del problema. Tako kot je pri ostalih kroničnih boleznih dobro pogledati za vzroki, ki so nas pripeljali do tega stanja in da posledično spremenimo način življenja, podobno je tudi pri aksoznosti. Kaj nas je pripeljalo do tega in kaj spremeniti.
In tako lahko vzamemo anksioznost kot izziv, ki nam bo na dolgi rok le izboljšala kvaliteto življenja.
Torej, le korajžno.

[lunica]

Ja to mi je jasno:)in vem tudi kje so približno moji vzroki za nastanek anksioznosti.Prevečkrat premlevala in poskušala spremenit stvari ali razmišljanje ljudi na katerega nisem mogla vplivat,bila v tako škodljivem odnosu,da je joj saj nisem znala ali zmogla drugače funkcionirat in to je bila posledica slabe samopodobe.
V tem zosu,da tako rečem sem bila pet let in to je pustilo ogromno posledic na meni oz.moji psihi.Ja res se nisem imela rada in se znala cenit,da sem si to dovolila,ker mi ni bilo potrebno samo,ker sem bila na dnu in takrat očitno nisem znala ocenit kaj je dobro in kaj slabo.
Morala bi se postaviti na lastne noge tako pa sem raje vztrajala ob človeku,ki me psihično nadlegoval in izkoriščal ob enem, po drugi strani pa mi zatrjeval,da mi želi pomagat.Ko pa sem o vsem skupaj malo premislila pa sem ugotovila,da je ravno ta odnos načel mojo psiho in,da je bila njegova kao pomoč lari fari saj,če imaš nekoga rad se ne poslužuješ čustvenega izsiljevanja ali celo nasilja.
Da sem padla tako daleč,pa segajo korenine nazaj globoko v sebi sem očitno bila zelo nesamozavestna in imela slabo samopodobo.Pa saj bo bolje in ob pomoči strokovne pomoči mi bo že uspelo najti sebe in postaviti na pravi tir.Tako mi je hudo in težko,da jočem kar pogosto saj sem komaj sedaj uspela prepoznati škodljive vzorce odnosa.

[Maycha]

In tako lahko vzamemo anksioznost kot izziv, ki nam bo na dolgi rok le izboljšala kvaliteto življenja.
Torej, le korajžno.

Tega se moramo zavedati! 

[Iq_nima_nič_s_tem]

Tako kot je pri ostalih kroničnih boleznih dobro pogledati za vzroki

Brez tega pa nam nobena korajža ne bo hasnila.
(Bum po meni! 

[lunica]

Se strinjm,da je potrebno vzroke najt in jih odpravit saj brez tega nobene tablete ne pomagajo.Pa saj bo bolje pač vsak ima nekaj eni to drugi nekaj drugega pač to je življenje,zavedam se,da bom morala v prvi vrsti samo pri sebi spremenit način razmišljanja in posledično ravnanja.Tudi vem,da za nazaj ne bo mogoče spremeniti stvari lahko pa jih v prihodnje.
In,da se zavedam tega,da je vzrok mojih težav pri meni in,da lahko edino sama vplivam na potek dogotkov ampak se moram naučit ustrezno z njimi spoprijet.Ko bom to obvladala bo tudi moje počutje bistveno bolje in takrat bom zopet jaz takšna kot sem znala bit.Vesela,družabna in pozitivna oseba.Enako želim vsem ostalim,ki se soočajo za ankso.Lep sončen dan vsem!:)
Zanima me samo inforamcija glede skupinskih srečanj,če je kdo bil in kako se je počutil?Jaz sem se odločila,da bi poskusila obiskati skupinsko srečanje kjer bi verjetno spoznala več "sotrpinov" kako se spopadajo in odzivajo na stres.Vem,da je ogromno tehnik ampak so vedno dobrodošle informacije vsakega posameznika.

[Iq_nima_nič_s_tem]

Se strinjm,da je potrebno vzroke najt in jih odpravit saj brez tega nobene tablete ne pomagajo.

Lahko pomagajo tudi, če ne poznamo vzrokov svojega vedenja. Fino pa jih je poznati, če je le mogoče. Itak se tudi tisti, ki jih nikoli ne spoznajo, celo življenje ukvarjajo s tem, da bi jih spoznali. Pa zaradi tega njihovo življenje ni nekakovostno, če jim zdravila pomagajo in, če najdejo nekaj kar jih osrečuje.

Kaj bi tebe najbolj osrečilo?

[lunica]

Lahko pomagajo tudi, če ne poznamo vzrokov svojega vedenja. Fino pa jih je poznati, če je le mogoče. Itak se tudi tisti, ki jih nikoli ne spoznajo, celo življenje ukvarjajo s tem, da bi jih spoznali. Pa zaradi tega njihovo življenje ni nekakovostno, če jim zdravila pomagajo in, če najdejo nekaj kar jih osrečuje.


Se strinjam z napisanim lahko pa so tudi "krivi" hormoni eno z drugim pač,je pa v redu,če se prepoznajo tudi vzroki saj le ti posledično odražajo stanje posameznika.Zdravila pač pomagajo in blažijo simptome kar je tudi ok.
Da postanemo anksiozni in,da se srečujemo z paničnimi morajo biti določeni vzroki,če ne bi bili potem naše telo ne bi odreagiralo na tak način,in jaz ne bi tekala na urgenco sicer ne pogosto ampak vedno dvomim čeprav je jasno,da je to psihološkega izvora.Če bi v moji glavi bilo vse poštimano ne bi tako odreagirala ne pa,da sem postala hipohonder zaradi občasnih telesnih krčev:)

[Ventilator]

Hormoni niso vzrok, ampak samo kazalec anksioznosti na biološki ravni. Tudi psihoterapija lahko zviša raven serotonina (oz. povzroči spremembe v taki smeri, kot jih povzročijo AD-ji), enako šport, zdrava prehrana, meditacija, druženje s prijatelji itd.
To, da nekomu "primanjkuje serotonina" (česar itak ne morejo izmerit), ni noben razlog za medikamentozno terapijo. Slednjo bi bilo smiselno uporabiti šele ko so vse ostale možnosti že preizkušene. S tem mislim na resno spremembno življenjskega sloga (šport, prehrana), tehnike sproščanja, zdravo prehrano, prehranske dodatke (npr. omega-3, cink, magnezij). Prepričan sem, da če bi vsi to upoštevali, bi uporaba antidepresivov drastično upadla.

[Iq_nima_nič_s_tem]

To, da nekomu "primanjkuje serotonina" (česar itak ne morejo izmerit), ni noben razlog za medikamentozno terapijo. Slednjo bi bilo smiselno uporabiti šele ko so vse ostale možnosti že preizkušene. S tem mislim na resno spremembno življenjskega sloga (šport, prehrana), tehnike sproščanja, zdravo prehrano, prehranske dodatke (npr. omega-3, cink, magnezij). Prepričan sem, da če bi vsi to upoštevali, bi uporaba antidepresivov drastično upadla.

Bogve kako bi bilo, če bi ljudje, ki pridejo na psihiatrijo bili deležni vsega kar si naštel (in še česa) in bi jih pustili na miru, namesto, da jim takoj porinejo v telo zdravila?
Težko je reči. Nisem dovolj kompetenten, da bi sodil o tem.
Jaz sem enkrat prosil naj mi odvzamejo zdravila in odgovor je bil, da ne gre tako. Zato, ker so dolžni nuditi medicinsko pomoč- torej zdravila.
Resnično sem nekaj potreboval, ker sem živalsko trpel in pojma nimam kaj bi bilo, če bi šel po drugi življenjski poti in ne skozi psihiatrijo preko psihologije do relativnega zdravja. Marsikdo do smrti ostane v večnem konfliktu s psihiatri, ker mu nič zares ne pomaga (in oni so lahko zares krivi ali pa ne-težko je reči. Vsekakor so v prednosti, ker za njimi stoji država). Jeba je, če je enkrat s psiho hudo narobe.