pospravljanje

[idabel]

Muci! Ja Dajmo Dajmo! Akcija Pa kakšno spodbudno glasbo zraven. Danes sem malo več pospravila in ugotavljam da mi ves čas v glavi zveni zmagovalna pesem Evrovizije.

Kinto! Glavno, da se še kaj ne nabere. Če pa se bo, pa ti bo verjetno kmalu šlo precej na živce in se boš lotil tudi tega. Zgleda, da si drugače kar priden

Hvala Aslan!

Poni nisi nič zasmetil

Tiranozaver, ne morem verjeti, da še nekdo pozna kombinacijo stiropor+ maček! To me je prav nasmejalo.
in Smokyboy:
Jaz sem tudi to naredila, da sem šla skozi vse stvari, ko sem bila primerno razpoložena in izločala in dala na kup. Fajn občutek je, ko vidiš, da se da. Ampak... , kaj potem s tistim.. eh  ni bilo dokončano. Bo treba ponoviti vse skupaj.

Liber        prva reakcija:  Oho! Koliko mačkov!   V bistvu zgleda zelo urejeno. To bi lahko celo pustil, tudi če pride obisk. In če te bi vprašali, kje so vsi mački, bi rekel, da so šli na pašo.

No, jaz tudi zdaj nimam obiskov, Muci. Enkrat sem si tako pomagala, da sem si samo predstavljala, da nekdo pride (čisto določena oseba) in si postavila časovni rok... na primer, da pride čez eno uro ali kaj podobnega. Sem pa enkrat pred tem merila čas, koliko sploh potrebujem, da neobremenjeno pospravim. Če sem vmes kaj drugega počela, sem odštela, da vidim koliko porabim za samo pospravljanje.

Danes sem našla en trik, ki v bistvu to sploh ni. Prej sem imela vrečo za smeti za recikliranje kar zraven koša in je zato izgledalo nepospravljeno. Zdaj sem ji namenila mesto v omarici pod umivalnikom in to me bo tudi prisililo, da jo prej odnesem, ker je precej velika in se je večala in večala in vedno slabše je izgledalo, to mi je bilo v potuho, ker še ni bilo potrebno odnesti. Zdaj pa je tudi bolje vse skupaj videti.

Zdaj še moram vreči stran precej papirja, raznih zapiskov za sproti, tudi računam kaj gor (ja še vedno), najslabše pa je da zraven napišem še stvari, ki jih želim obdržati. Nato seveda ne morem kar vreči stran, se nabere... Eh.


Učinkovito in po možnosti prijetno pospravljanje vsem.     (Ko bo )

[Poni]

štiristene

Saj morda veš kako je to. Stvari se kar nabirajo in nabirajo. Pa se mi jih zdi škoda vreči proč. Pa se polnijo omare. Pa se polni pisalna miza. Tako se napolni, da nimam več kje delati. Ampak kaj ko pa imam občutek, da vse rabim in da nič ne smem vreči proč.
     Ampak enkrat pa pride do tiste kritične točke, ko kratkomalo ni več nobenega prostora na mizi, pa moram nujno kaj naredit. Pa tudi nikamor več ne morem prestavit stvari z mize, ker je povsod že polno. Ja, se je to že zgodilo. Sem malce znorel, pa sem zagrabil stvari, pa horuuk v kontejner. Pa sem imel spet prostor na mizi.
     Ampak čez nekaj mesecev pa..... panika, ker sem nenadoma ugotovil, da sem vrgel v smeti nekaj kar nujno rabim. Ampak prepozno. Je že šlo v večna smetiščna lovišča. Pa sem bil jezen sam nase. Pa kako sem bil lahko tako butast, da sem to nesel v smeti, ko pa vendar nujno rabim.
     Enkrat sem tako vrgel v smeti nekaj, kar mi je dala za rojstni dan prijateljeva hčerka. Je bila jezna name, ko je izvedela. Pa jaz sem bil še bolj jezen nase. Sem ji povedal, da sem njeno darilo vrgel v smeti takorekoč v trenutku neprištevnosti, kot bi se lahko tudi reklo.

Vseeno imam pa nekako občutek, da za večino stvari, ki jih vržem v smeti, čez čas ugotovim, da jih nujno rabim. Hecno, tiste, ki ležijo v omari leta in leta, pa kar nikoli ne pridejo v rabo.

Poni

[idabel]

Hojla Poni

Jaz sem tudi nekaj podobnega storila, v trenutku neprištevnosti. Tega ne morem preboleti. Ne morem verjeti, da se lahko kaj takega zgodi in seveda se bojim, da se ponovi. To me spravlja v obup. Ne morem pa stvari kar pustiti, tako kot so, ker ne gre nikamor. Zdaj se trudim po malem.  Po drugi strani pa se mi zdi, da je najbolje, da se sprijaznim, ampak to je spet obupavanje. Z nekaterimi stvarmi se je treba sprijazniti. Zdaj pač si rečem se sprijaznim s tem in tem in nekdo drug bi rekel, da sem obupala. Ampak si rečem, ja tu sem obupala, ampak trudila se bom na drugem koncu, kjer znam kaj narediti in zmorem in ni dvoma, da je v redu narejeno. Zdaj grem odstraniti nekaj plevela z vrta in tu ni dvoma, da je v redu če to naredim. Je tudi velika sreča, da sploh imam to možnost.  Velika sreča je tudi, da lahko pišem sem na forum in se pogovarjam. So še druge stvari, ki pa na žalost se ne zavedam in ne zmorem si popolnoma ozavestiti, da so dobre. Trenutno so mi kot preveliki čevlji? Grdo se sliši in verjetno je. Zavedati sem se začela, da imam veliko jeze. Saj sem to že prej vedela, ampak mislila sem, da to lahko kar pustim ob strani. Na primer, če sem v tem delu preveč jezna in zamer imam, se s tem sprijaznim, pa grem "živet" v nek drug del, kjer tega ni. Ne vem če je možno se direkt iti soočati s takimi čustvi, to je sama frustracija. Pri enih se ne da spremeniti, najbolje je iti mimo, ampak čustva vseeno ostanejo.

Ja  o teh stvareh, ki ostajajo v omarah. Hm, le kako bi tudi do njih prišel, ko pa še sproti se ne uspeva rihtati, kar je na mizi. Hm to mi je težka tema.

Aaaa sem zabluzila.

Lp!!!

[Poni]

Smem še jaz malo zabluzit?

Ko se je meni to zogdilo, da sem v navalu besnega pospravljanja vrgel proč kaj silno pomembnega, potem kar nisem ogel sprejet tega dejstva. Sem še tedne potem, vsakih nekaj dni šel iskat po omarah in predalih. Kdo ve, sem si rekel, morda pa tistega le nisem vrgel proč. Morda se mi je samo zdelo. Pa sem iskal in iskal kot obseden tisto stvar. Seveda je nisem našel, ker je res šla v smeti. Sem bil pa vsakič bolj besen, ker nisem mogel najti. No ja, nazadnje sem bil prisiljen sprejeti dejstvo, da sem stvar res vrgel v smeti.

Ja, v omarah se nabira veliko stvari. Mislim tudi na tiste bolj simbolične omare. Na velike količine čustvene prtljage, ki se nabirajo nekje v nekih "omarah" tam nekje na "podstrešju". Na razne zamere, pa frustracije, pa take stvari. Se nabira pa nabira, potem pa nekega dne, ko morda po dolgih letih odpreš tako "omaro", pa se vsa ta gora zvali nate. Tresk!

Poni

[mina]

da sem v navalu besnega pospravljanja vrgel proč kaj silno pomembnega,

Nobena stvar (govorim o otipljivih zadevah) ni toliko pomembna, da se je ne da nadomestiti.
One druge naložene nesnage, mislim tiste "na podstrešju", bi bilo treba kar sproti metati ven.
Sama v neredu ne morem živeti in funcionirati, zato imam vse popredalčkano; stvari in ostalo. Je pa res, da včasih stvarem zamenjam mesto. Niso vedno enako pomembne namreč.
Znorela bi in norim, če bi morala živeti z nekom, ki nima čuta za red. Ponoči grem lahko v temi kamorkoli po stanovanju in bom našla, kar potrebujem. In želim, da tako je. Raje dam takoj na mesto, kot pa da bi potem iskala kam sem odložila. Vsekakor je dosti manj dela.
Sem pa z leti ugotovila, da to ni več ne "moderno", ne pomembno. Posebno ne za moško populacijo. Glavno, da je dobra rit (pardon), tudi če usrana. 

[Poni]

Tudi jaz sem že večkrat to ugotovil. Ko je minilo že dovolj časa od dne, ko sem kako stvar vrgel v smeti. Ko je minila tista panika zaradi prepričanja, da brez te stvari sploh ne morem živeti. Čez čas sem ugotovil, da te stvari pravzaprav sploh ne potrebujem. Ali pa da lahko nabavim ali naredim novo.

Sem pa slišal, da so baje tudi taki ljudje, ki imajo v svoji sobi vse razmetano in nametano. Zdi se kot totalen kaos. Ampak lastnik sobe se pa vseeno čisto dobro znajde in takoj najde stvar ki jo rabi. Tako, da ni ravno nujno, da imaš vse popredalčkano.

Jaz imam vse pospravljeno po predalih, pa se vseeno dostikrat zgodi, da ne morem najti kake stvari. Pa jo iščem kot zmešan po vseh predalih. Takrat ko sem spravljal stvar, se mi je zdelo čisto logično, da jo bom tukaj čisto lahko našel, kamor jo pač dam. Ko pa jo po dolgem iskanju končno najdem, se sprašujem, ali sem si jo zanalašč skril, ali pa sem bil nor ali kaj, da sem jo spravil na tak nemogoč kraj.

Poni

[idabel]

Hehe Poni mogoče ti kak škratek nagaja in ti prestavlja stvari po predalih.
Jaz tudi to delam, največkrat pa takrat ko hočem na hitro "pospraviti" če kdo pride in pol vse namečem v omere, da bi bilo lepše videti. Pol pa iščem in vse ven zmečem.

Zdaj se ukvarjam z nekimi papirji, ki so res čisto brezveze in zgleda iščem nek skrit zaklad. Res imam poln kufer vsega. Vse bolj se mi zdi, da bom res vse skupaj prijela in zabrisala stran. To je že zdavnaj mimo, ne potrebujem in če bi kaj podobnega potrebovala... res lahko najdem ali mi pride naproti. Itak bo moralo biti novo ali pač tudi kaj, kar je že bilo. Tisti zakladi takoalitako vem kje so. Moram narediti prostor, da najdem res to kar zdaj potrebujem, uporabim in ne morem najti zaradi navlake.
Ja res lahko nabaviš ali narediš novo.

Ja mina, tudi jaz si želim več reda. Veš, pravzaprav se imam tudi jaz za nekoga, ki ima rad red . Res! Se strinjam Poni, da ni potrebno, da je v nulo popredalčkano, važno da najdeš kar potrebuješ, to je po moje tudi red. Da se znajdeš v svojem malem svetu.

Lp

[Lux_84]

Isto mam stem probleme.... ponavad zmeri najdem neko drugo aktivnost, pospravljam pa občasno in površno. nimam človeka ki bi mi bil gost. isto oziroma podobno z osebno higieno.. kr odlašam, kar pa ni dobr, morm se spravt mal k seb pogosto se mi dogaja da ne najdem določene stvari, in morm brskat, in odlagam manjše stvari na fotelj, in mizo, no kadar se spravm pa lahko kr dobr pospravim, samo je redko, oziroma omejeno. si želim da bi mel vse pospravljen, samo pot do dosega tega mi je zgleda težka

[idabel]

Živjo Lux_84
Jaz tudi vse drugo raje počnem. Mogoče ti je že ta zapis tukaj kaj pomagal, te spodbudil, da se malo  tudi v tej smeri zganeš. Ti si mene zdaj spet spodbudil, da sem nekaj malega pospravila. Enih par stvari-smeti, ki so se mi valjale na vseh koncih. Sem zraven tudi razmišljala, kaj bi ti napisala, kak nasvet, ki bi bil tudi zame nasvet. Mogoče, da si postaviš za cilj vsaj to, da posodo oz. hrano znosiš v umivalnik, smeti. Ali da se ker dan odločiš, da posesaš oziroma pometeš pa četudi nič drugega. Mogoče pa ne delamo prav, ko hočemo kar vse naenkrat imeti lepo. Mogoče te lahko to spodbudi, da potem kar nadaljuješ sam od sebe. Pri tem, ko kar odloživa stvari na fotelj, na mizo je to mogoče za to, ker ta stvar nima svojega mesta ali pa tam ni prostora več.  Ali pa se mogoče odločiš, če imaš obleke nametane, da jih vsaj zložiš, ali pa vsaj na kup položiš in zravnaš, da niso pomečkane.                                         

[idabel]

http://www.youtube.com/watch?v=1b4gSs0KhIU&feature=BFa&list=PL5EB5D59267F86DEA
to je ena taka spodbudna za pospravljanje, za otroke, po angleško, lahko pa tudi za ta večje  Spodaj jih je še več
http://www.youtube.com/watch?v=CgDbB1Z3FB8&feature=BFa&list=PL5EB5D59267F86DEA še ena malo drugačna

ko sem  začela pisat sem bila čisto off, z vašimi odzivi sem se malo bolje počutila, nakar sem se popolnoma zagnusila sama sebi in sem nekaj dni raje šla ležat kot pospravit, zdaj je pa bolje. Zdaj sproti pomivam posodo in res sem naredila ležišče za mačka. To je bilo dobro, a ostalo mi je nametanega še nekaj materiala in spet kompliciram, sj se bojim, da mi ne uspe naredit, da bom izgubljala čas in mi vse skupaj leži naokoli. Take skrbi in razmišljanje nima smisla, bom se kar vrgla v to in če mi ne uspe, bom pač morala vreči stran, pa kaj. In izvlekla še nekaj nenošenih oblek in  blaga pa mi leži na tleh... Da tu pišem mi pomaga, mogoče pa tudi še koga spodbudi...
L. pozdrav

http://www.youtube.com/watch?v=6wlS2BdPoFk

[Akiyo]

Jaz upam da sem se rešila problemov z pospravljanjem moje sobe. Ker vedno ko sem jo "pospravila" je bila naslednji dan že nametana z šaro vse povsod. No in potem mi je prejšni teden prekipelo in sem kar zmetala vse proč česar ne rabim (sem vedno tako razmišljala…ja mogoče pa bom kaj kdaj v prihodnosti rabila. Ampak bom že kupila če bom tako nujno potrebovala ane) in sem se tako boljše počutila da sem kar nadaljevala in premišljevala zraven kako jo bom spremenila, dodala na novo pohištvo in celo mogoče bom kakšno steno pobarvala. Tudi neko rastlino sem si dala na mizo in je res 100x boljše!  Sem zdaj veliko raje noter kot prej. Ne izgleda več tako mrtva in prazna soba. Torej je bil pri meni problem da me je motila soba kakršna je bila. In sem si verjetno mislila jah zakaj bi pospravljala saj je že tako ali tako bedna soba tudi če je pospravljena. Mi je pa zdaj nekak nenavadno ker je pospravljena in se počutim tako kot da bi čakala vsako najmanjšo smetko in tudi v omari moram imeti nujno red, mi še ne uspeva čisto, ampak mislim da bo ratal.  Štiristene, morda bi pa tudi tebi bilo v pomoč če bi v kakšnem prostoru dodala kaj novega?
Aja za druge pospravljalne zadeve...tisto se težko lotim ampak potem ko se  mi je prav zabavno, ker si predstavljamo kot da sem v neki igrci in da to sploh ni neko zoprno delo. 

Lp, Akiyo

[idabel]

Živjo!

Akiyo, čestitam!!!

Ja res je lahko tudi, da že soba sama po sebi prav nič ne kliče po vzdrževanju. Imam jaz tudi tako "zmešano" razporeditev in pohištvo, ki je nekako neprimerno. Verjetno je to res, da vpliva precej. Zdaj glede tega ne morem storiti prav veliko. Mogoče kak kos blaga, na posteljo, na sedež, da poživi, malo spremembe. Te flis odeje so velikokrat poceni, 3eur. Barva kar veliko pomeni.

Si želim tudi jaz, da mi to pride v kri, kot navada, nekaj samoumevnega.

Meni je en dan pomagalo, da sem stvari v glavi obrnila tako. Tole pospravljanje in čiščenje res ni najpomembnejša stvar na svetu, imam druge bolj pomembne stvari za rešiti, kar je težje, da tole pospravim in počistim je še najmanj, kar lahko storim zase.

Muči me to, ker nočem prav vreči stran, ker je v bistvu še uporabno. Nekdo bi bil vesel tega. Moram preveriti kako je s Karitasom in Rdečim križem pri nas. Včasih je komplicirano. Dobra bi bila tudi kakšna trgovina z rabljenimi stvarmi. Te pa ni tukaj.

Imam tudi nekaj stvari za hobi, da kaj malega narediš. S tem se že dolgo nisem ukvarjala. Najprej sem načrtovala, da si naredim vsaj malo prostora in se potem spet začnem s temi ukvarjati. Sem si predstavljala, da mi bo to v veselje, da nekaj naredim s svojimi rokami in da tudi ni povsem izguba časa. Zdaj se mi ne zdi več tako. Mogoče si pa premislim,  zdaj se mi še to zdi izguba časa.

Hvala Akiyo, lp!

[Anchi]

Muči me to, ker nočem prav vreči stran, ker je v bistvu še uporabno. Nekdo bi bil vesel tega. Moram preveriti kako je s Karitasom in Rdečim križem pri nas. Včasih je komplicirano. Dobra bi bila tudi kakšna trgovina z rabljenimi stvarmi. Te pa ni tukaj.

Je pa spletna stran podarimo.si kjer lahko stvari, ki jih ne rabiš, ponudiš ljudem, ki jih.

Drugače pa imam tudi jaz hude težave z vzdrževanjem reda po hiši. Vedno sem imela izgovore, že od malega.. Ko sem si delila sobo s sestro, sem govorila, da če bi imela svojo, bi bila pospravljena. Ko sem dobila svojo, je bilo "krivo" staro pohištvo in neprimeren razpored. Ko sem dobila novo pohištvo, je bil problem, ker sem "kao" imela preveč stvari za eno malo sobo in bi rabila svoje stanovanje. Zdaj ko sem sama v bajti je popolnoma isto Ob selitvi sem sicer ogromno zmetala stran, ampak se že spet nabira.. Pospravim samo, ko pridejo obiski, hiša pade nazaj v kaos v nekaj dneh, sploh ne vem kako. Hočem reči, vem kako, ker vidim druge ljudi, ki pospravijo vse sproti za sabo in vsak dan. Meni se zdi to preveč naporno - vsakodnevno vlaganje časa in napora v tako neprijetno dejavnost - in imam občutek, da potem hiša ni tam zato, da služi meni, ampak sem jaz tam zato, da služim hiši, itd, itd..
Tudi če si vzpostavim red in vsem stvarem določim svoje mesto in si rečem, zdaj pa bo res drugače, mi nikoli se uspe, vsaj ne za dolgo..
Tako da če boste v tej temi prišli do kakih rešitev bom tudi jaz zelo vesela

[Poni]

Jaz imam zaenkrat prav dober izgovor, zakaj se ne lotim stvari in jih spravim v red. Premalo predalov, da bi vse stvari spravil tja, kamor spadajo. 
Jaz pač ne mamram, da so stvari nametane na kup. Jaz hočem naprimer, da predal odprem in takoj vidim, kje je kaj. Tako nekako.

Poni

[idabel]

Hi hi, vedno je bilo nekaj drugega krivo.

No priznam (al pa ne, ker je itak jasno), da tu ni bistvo pospravljanje, kot tako ampak je to način, da se izogibam drugim stvarem. Po eni strani. Po drugi strani pa si predstavljam, ko bom spravila te fizične stvari okrog mene v vsaj tolikšen red, da jih obvladujem vsaj toliko, da se mi ne naredi tako, da je videti kot veliko renoviranje. In (HALO!) da mi je težko posodo sproti pomivati. Vsaj to. Torej, predstavljam si, da mi bo potem lažje oditi od doma in se soočati s svetom. In še po tretji strani je to hkrati edino, kar se mi zdi, da lahko ta trenutek storim. Je tudi najbolj gotovo, ziher, brez dvoma, drži...

Super je, če drugače čutiš, da hiša služi tebi! Da čutiš, da je tvoj dom in se kot prostora dobro počutiš tukaj.
Jaz imam obutek neprestanega spotikanja, ovir, nefunkcionalnosti, iskanja, izgubljanja, zapravljanja, pozabljanja... UHH
mislim, da grem zdaj očistit hladilnik

Anchi hvala,
lep pozdrav

[idabel]

Poni,

čakaj, torej v predalih pa imaš red? Mhmm, torej bi rabil iz mize v predal?
Nič izgovorov, takoj po nove predale! 
Ali pa tudi ne.
Meni bi to tudi bilo všeč. Tako pa neprestano nekaj iščem
Lp, Poni

[Poni]

Hihihi, štiristene

Zdi se, da pa jaz rad čistim hladilnik. Že večkrat sem ga in vsakič sem se dela lotil z občutkom, da delam nekaj zabavnega. No ja, tisto pomivanje polic v hladilniku - vsako posebej - mi je vseeno kar dolgčas. Ampak vseeno. Očutek v celoti pa je, kot da je pomivanje hladilnika nekakašna pustolovščina. No ja, saj jaz sem itak malo čuden.

Aja, ampak tako zabavno mi pa je samo, če sem takrat sam doma, ko to delam. Da imam mir, pa da si delo lahko organiziram, kot jaz hočem. Saj tudi malo pošpricam tla v kuhinji, ampak potem vse pobrišem. V kopalnici pa sploh. Tiste velike stekelne police iz hladilnika nesem v kopalnico v bano, kjer jih potem umivam in še izpiram s tušem, da vse šprica naokoli. Saj zato pa to delam najraje v bani.

Še hihi za konec, da bo skupaj pet.

Poni

[idabel]

Poni,
to je lepo, da ti je to lahko kot pustolovščina. Nič ni narobe če si čuden, ker v resnici nisi. Saj je lepo imeti čist in nesmrdljiv hladilnik. Da je hrana v njem res za jest...Je lepo, da ti v veselje se s tem ukvarjati.

Jaz tudi raje sama pospravljam in čistim, kot da me nekdo zraven nadira, mi ukazuje ali le potihem obsoja, se žaljivo posmehuje ali celo sramoti. Na primer so odprta okna oni pa na ves glas, da slišijo vsi sosedje: ja veš, tole posodo pa daš v umivalnik in vzameš gobico, daš gor bref...... ali nekako tako: tale kup svinjarije in smrdjarije pa bova zdaj naredila tako... blabla
O tem sem že nekje na začetku nameravala pisati, a se je nekako izgubilo.
V družbi je prav luštno čistiti, pospravljati. To sem lahko izkusila le, ko ni šlo zame. Upam, da bom še več v zvezi s tem napisala, zdaj ne morem več. Raje grem res nekaj pospravit in drugo.
Lp, Poni, hvala

[Poni]

Joj, štiristene

Kot da bi me poznala. Saj ravno tega je mene grozno strah. Da bo nekdo stal zraven mene, pa me samo zmerjal. Pa tole si naredil čisto narobe. Pa samo serješ ga. Pa te ni nič sram? Če se to zgodi, sem čisto ohromljen. Nič več ne morem narediti. Niti misliti ne morem. Samo nekam bi jo odkuril. Se kam skril.

Ja, pa skupno čiščenje je vendarle lahko kdaj zabavno. Sem že to doživel, ko smo skupaj sesali nekje po silvetrovanju. Pa se mi zdi, da sem o tem že pisal. Pa je bilo to samo enkrat. Pa se zdaj tega velikokrat spomnim, pa se sprašujem, kako je to mogoče, da se je pa takrat posrečilo, potem pa nikoli več?

Poni

[idabel]

Poni, saj potem je res bolje, da sam pospravljaš. A ni bolje tako, potem vsaj nekaj narediš. Bolje kot imeti vse grdo razmetano.
Če se tolikokrat tega spomniš, je moralo biti res lepo. Ne vem kako bi lahko ugotovil, zakaj se je samo enkrat posrečilo. Najbolje, da se nehaš s tem ubadati in lepo sam pospravljaš, kolikor ti pač znese, ali pa tudi ne. Verjetno se ukvarjaš s kakšnimi bolj pomembnimi stvarmi. Jaz sem že napisala, zakaj mi je to zanimivo. Nekako sem to združila s tem, da tu pišem. Pišem pa za spodbudo pri mojem pospravljanju in tudi zato, da se pogovarjam, pa četudi o takšni neumnosti.

Mene pa ni strah takšne zoprne družbe, ampak je nočem. Zato niti ne prosim za pomoč, ker to ne bi bila nobena pomoč. Mislim, da bi mi bilo veliko lažje s pomočjo, vendar to ni možno. Kaj bi mi bilo v pomoč? Predstavljam si, da neobsojanje, pa seveda pogled od zunaj, marsikaj je lahko. Enkrat je bila pri meni gospa, ki je odnesla odvečne obleke. To je bilo tudi v pomoč. Ali verjetno kakšna ideja, kako lahko kaj bolje uredim, organiziram. Ali da kdo ve za koga, ki kaj potrebuje, ali da ve kako se kaj popravi ali kje popravi. To pa je v bistvu se mi zdi že razvajanje. Saj je povedala Anchi tudi za tisto spletno stran. Bom že nekako počasi sama.
Malo pa me je tudi strah, kaj bom potem, ko bom to naredila. Verjetno se bom počutila bolj svobodno. Kaj bom pa potem pa bom videla. Vse tudi ni odvisno od mene. V bistvu si težko predstavljam, kako bi mi lahko bilo življenje boljše. Sem tudi že pisala, se je treba sprijazniti s stvarmi nekaterimi, marsikaj se ne da spremeniti. Raje ne bi preveč na veliko razmišljala ali delala nekakšne velike načrte, to sem že počela. Pol kar padem kot kakšen Ikarus. Raje se naučim hodit, zdaj se mi zdi, da niti tega ne znam. Saj sanjam še vedno, sanje niso isto kot načrti.