danes zopet eden izmed teh dni....

[lunica]

Malo moram pojamrat,čeprav to ni v moji navadi ampak je vsaj malo lažje.Z anksioznostjo in paničnimi napadi sem se začela srečevat lani meseca novembra in bili so dnevi,ko je bilo vse ok.in dnevi,ki s bili porazni oz.moje počutje.Pa smo začeli malo z dominorjem in v veliki krizi z lexaurinom.V začetku februarja se je začelo stanje umirjat malo joge in plavanja savnanja itd.ok.mislim si bo lepše vreme in s tem tudi počutje fenomenalno:)ampak glej ga zlomka zopet ta bad feeling brez hujšega vzroka.Naučila sem se edino lepo umirit telo in dihanje pa vseeno bi se želela tega znebit,da me vsake toliko časa nekje trga po telesu in občutek,da bom omedlela saj vem,da ne bom no vsaj upam ampak je pa to neprijetno,če si npr.v kakšnem nakupovalnem centru.
Včasih se zaradi tega počutim staro 100 let in ne nekaj čez 30 madonca:)

[Betka]

Pozdravljena lunica,

lahko si ponosna nase, saj si že veliko dosegla z lastnim trudom. 
Ko se ti vseeno prikrade kakšen slab dan, pomisli, da si kljub vsemu sposobna, dragocena in edinstvena oseba in prikliči v spomin občutek, ko se počutiš nepremagljivo.
Morda pa ti pomaga že dejstvo, da tudi taki slabi dnevi minejo. 

[lunica]

ja no nekako se trudim po svojih močeh tudi psihoterapevta imam junija imela sem že en pregled marca nakar je psihoterapevtka ugotovila,da lahko precej zmorem sama.Ugotovila pa sem,da se mi je stanje malo poslabšalo saj sem malce zbolela in verjetno tudi kakšna viroza vpliva na to stanje.
Tolaži me to,da nisem osamljen primer in,da se da naredit marsikaj saj je vse samo v naši podzavesti in to je treba razčistit,da se ugotovi vzrok,ki mogoče ni tako hud ampak nam povzroča takšne nevšečnosti.
Sem pa bila sama zelo aktivna kar se tiče te diagnoze saj na urgenci (bila 3 krat)niso vedeli zakaj pravzaprav tudi gre.Odpravili so me z lexaurinom češ to je stres a meni ni bilo jasno,da se moje telo tako odziva kot,da me bo srčni infarkt.
Sedaj ne razmišljam preveč o tem in je tudi zato lažje čeprav je težko misli preusmerit ampak gre,saj bolj kot sem razmišljala o svojem počutju in napadih slabše je bilo.Tako,da vsem sotrpinom sporočam naj bodo pogumni in se naj ne vdajo samo v zdravila ampak kaj koristnega napravijo za svoje telo,ker le to naš organizem potrebuje,da se regenerira pa čeprav počasi saj nič ne pride čez noč in nič ne gre čez noč.

Pa lepo nočko in super,da obstaja ta forum kjer se lahko izmenjajo mnenja in nasveti.

[NejcB]

Mene tudi stiska zadnje 2, 3 dni... in prav zanimivo, vsako leto se pojavi ob približno istem času spomladi... 

Ampak se ne damo, gremo naprej! Že to da vemo, kaj imamo in se s tem spopadamo, smo 3/4 rešili!

[lunica]

ja no saj vedno pride kak dan,ko se počutimo malo bolj tako...Potem še kak sters in je to to,ampak treba je ohranit pozitivne misli kljub slabim stvarem,ki se nam dogajajo.
Jaz sem določene vzroke,ki vplivajo na moje počutje že odkrila in vem,da zaradi tega prihaja zaradi miselnih vzorcev,ki pa jih mora vsak pri sebi spremenit.Se pravi kaj je tisto kar me spravlja v tako nelagoden položaj,česa se bojim itd.Ko to odkrijemo smo že na dobri poti k okrevanju.

[Smokyboy]

Jaz sem določene vzroke,ki vplivajo na moje počutje že odkrila in vem,da zaradi tega prihaja zaradi miselnih vzorcev,ki pa jih mora vsak pri sebi spremenit.Se pravi kaj je tisto kar me spravlja v tako nelagoden položaj,česa se bojim itd.Ko to odkrijemo smo že na dobri poti k okrevanju.

Čestitam lunica, naučila si se osnove kognitivno-vedenjske terapije.

[lunica]

hvala za čestitke imam doma tudi knjigo kvt za telebane je pa res,da moramo to prenest v prakso,ki je malo težja ampak je uspeh zato večji.
Naučila sem se v tem času soočit z svojimi strahovi in,da imam pravico ravnat tako kot čutim ne pa samo iz občutka dolžnosti do nekoga tretjega in se na koncu bat posledic kajti le ta strah vodi potem v depresijo in tesnobo posledica tega pa so panični napadi,ker nas je strah.
Tudi pri meni še pride kak dan,ki je neprijeten ampak telo in duša potrebujeta svoj čas,da se potem lahko zopet dobro počutimo v svoji koži.