Kaj mi je?

[zora]

Utrujena.... Samo spala bi... Se mi zdi, da se sploh ne morem več spočiti. Samo služba, dom, služba, dom...
Imam vsega preveč? Ali je to depresija?

[Aslan]

Mogoče je to samo reakcija telesa na premalo časa zase, na premalo časa za tebi prijetne dejavnosti,
ki ti napolnijo baterije ...

Utrujenost je lahko tudi posledica stalne tesnobe, mišice so namreč tako cel dan (nehote) napete ...
Pomaga sproščanje telesa in duha ...

Kaj pa pomladanska utrujenost?

[Slavka]

Zora  verjetno si izčrpana, izgorela...Telo namreč potrebuje regeneracijo in kadar je vsega preveč, kot praviš, se lahko pojavi utrujenost, brezvoljnost...

Poskrbi za dovolj počitka, pa tudi za redno prehrano in gibanje. Naše telo nam namreč "vrača" tako, kot mi skrbimo zanj...

[trzinka]

Zora, pregorelost je najbolj primeren izraz za takele stvari....Poskrbi da ni vsakdan preveč monoton, vzemi si čas zase....počivaj, preberi kakšno knjigo, naredi si dišečo kopel, pojdi v naravo hodit, da daš misli na off....prisili se delati lepe stvari, ki te osrečujejo in zadovoljujejo, ne se prepustit zahtevnemu ritmu življenja 

[zora]

Se mi zdi, da imam čisto prijazno življenje )) Že nekaj let je odkar je mož prebolel hudo bolezen, razumeva se dobro. Trudim se in se prepričujem, da na katastrofalne razmere v odgovorni službi nimam vpliva...Hodim na sprehode, kvalitetno jem, nimam še otrok... se pa pripravljam na postopek IVF. Je mogoče, da me to podzavestno tako obremenjuje? Že dve leti uživam 50mg asentre na dan.

[Slavka]

Zora, morda jemlješ že kakšne hormone? Včasih so lahko tudi hormonska nihanja razlog za utrujenost...
Tudi jaz sem jemala Asentro 50mg in sem imela obdobje, ko sem bila po koncu službe čisto "sesuta" in sem komaj čakala, da grem lahko popoldan počivat vsaj za pol ure.
Je pa res, da imam tudi precej nizek krvni tlak, kar občutek utrujenosti še povečuje.

Morda pa te pričakujoč postopek zanositve res podzavestno obremenjuje in povečuje tesnobo... in to ne bi bilo nič nenavadnega, saj se v bistvu podajaš v "neznano".

[zora]

Hormonov še ne. Ja res, je, čisto sesuta hodim domov. Če bi lahko po službi kar zaspala, se ne bi prebudila do jutra. Ko si doma izmerim pritisk je pa idealen. Kako ti je uspelo?
Zdravljenje neplodnosti se še ni dobro začelo, jaz pa že vsa prestrašena ?? moram se nekako spravit skupaj, da bom zdržala.

[trzinka]

seveda boš vzdržala zora 

ja, misli pridejo za nami, takšne in drugačne in to se potem pozna tudi fizično....saj pregorelost ni zaradi slabega življenja ampak zaradi tempa, stresov, neprijetnih situacij, reševanj težav....skratka, lahko pride za nami čez nekaj let....

[Slavka]

Zora, jaz sem ugotovila, da me muči tudi slabokrvnost, zato sem pričela z jemanjem napitka z železom in vitamini. Imela sem več energije in tudi moje počutje se je izboljšalo. 

Zdravljenje neplodnosti pa vsekakor ni mačji kašelj...naporno tako za telo, kot za psiho. Vendar ti lahko povem, da poznam dekle, ki se je ravno tako ubadala s strahovi in paniko, poleg vsega se je bala še zdravnikov...pa je uspešno prestala vso proceduro umetne oploditve in jo sedaj do poroda ločita le še dva meseca.
Zmogla boš...ljudje namreč zmoremo veliko več, kot mislimo. 

[Lost]

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=81&Itemid=1

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=59&Itemid=1

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=1

[majč]

Zora, jaz bi šla v naravo hodit, gledala bi s soncem obsijane hribe in zelena žita na polju, ki bodo zorela in se v vetru gibala kot žamet. če bi imela zraven morje, bi ga opazovala, kako valovi, kot poplava upanja v meni, da bo enkrat bolje. ob občutku izgube bi jokala, ob lepih spominih bi se smejala. če pa bi se počutila ne več razboleno, ampak prazno, bi obiskala osebno zdravnico in ji to povedala. moan občutek praznine je lahko znak, da se dogaja kaj tudi s tvojim serotoninom, bi pa rekla naj mi v tem primeru raje napiše napotnico za psihiatra, ali pa bi ga kar sama poklicala in se naročila - itak boš rabila dva meseca, predno boš na vrsti - za en pregled, pa bi ti on/ona potem dala kak feedback, ali gre za žalovanje, bodisi zgolj depresivno razpoloženje, ki so ga izzvale okoliščine ali prav za depresivno motnjo. samo obupat nikdar.

sicer pa je tale forum ravno pravi, da se lahko razpišeš o vsem, kar teži tvojo dušo in te žalosti. Draga zora, tu razumemo.

maja

[majč]

pa ja Zora, poiskati še kaj, kar te polni. če rada migaš lahko poiščeš mladinski odsek (MO) v tvojem kraju, kjer imaš vodnike, ki poznajo hribe in se jim pridružiš pri turah. meni je to pomagalo.

maja

[majč]

Za vse kolege in poznance iz tega foruma, ki ste v tem času žalostni, pa tole:
http://www.youtube.com/watch?v=LPn0KFlbqX8


Zora, ti pa se kar razpiši o tem, kar te teži. Boš prejela oporo tukaj. temu je ta forum namenjen.


p.s.: na CSD-ju sem videla letake od društva DAM in bila tega izredno vesela, bravo koklja in ostali!!! 
maja

[majč]

joj zora, slabo sem brala tvoje naslednje zapise.

in posledično neumno odgovorila glede na te, kjer si zapisala, da že jemlješ zdravila.

izšla bo knjiga EFT za telebane, kjer naj bi šlo za učenje čustvenega sproščanja oziroma celo metodo v ta namen. Tudi sama mislim slednje preučiti in se naučiti uporabljati. morda tudi tebi lahko kaj koristi.

tudi moja mama je pred 13 leti prebolela raka na dojki in ostala je takrat ena močna skrb in anksioznost, razvil se je cel vzorec napačnega funkcioniranja v odnosih iz moje strani do drugih. ena huda skrb in strah s pretiranim prevzemanjem odgovornosti za tisto, kar ni moje. Danes po izkušnji epizode psihoze vem, da tudi sama kljub močnemu značaju še  zdaleč nisem vsemogočna in ne morem jemati tujih bremen nase, sploh ne bolj kot je to dobro tako za njih kot zame. pa še se včasih človek ujame, da pretirava.

meni pomaga vera in molitev. to, da ko je zelo hudo, izročim sebe Gospodu v varstvo. ko jaz ne morem več, On dela. zaupam v tok časa in dogodkov, da ima vse nek namen in se lahko iz vsake situacije, pa naj bo še tako klavrna, kaj naučim. In da bom našla sebe.

Kaj pomeni kratica IVF ne vem, pa me zanima?

Predvsem skušaj delat na tem, da se sprostiš. To pa hkrati pomeni to, da zaupaš, da bo vse o.k.. Kar je včasih težko, pa vendar delaj na tem. Kar zadeva otrok in tega pa. življenje je ena velika skrivnost. človek ima cel kup dilem in vprašanj, v glavi in mislih si riše nerešljive situacije in krepi neke strahove ter se sekira na zalogo. nehaj s tem. Prekini s takim razmišljanjem, ker ne vredno. Znižuje ti kvaliteto lastnega doživljanja in s tem kvaliteto življenja. Zaupaj, da bo vse o.k. in ob pravem času in ne forsiraj zadev. Počakaj, da čas prinese svoje in poslušaj kompas v sebi, ki ti pove, kam it.To pomeni, da prisluhni tudi svojemu teles in mejam zmogljivosti v danem momentu. Naj gre počasi eno za drugim, nič na silo. Ne naloži si preveč, niti ne premalo. Toliko kolikor zmoreš.

In ne pozabi začutiti toplino sočnih žarkov, ko posije. Hvaležnost do teh povsem naravnih danosti, ki jih ne boš nikdar izgubila, dokler živiš, je tisto, kar osrečuje. Da opaziš to in doživiš in se tega veseliš.

Sreča je v preprostosti.

Drži se mi 

maja   

[zora]

Hvala, hvala. Zelo ste prijazni.
Kolikokrat sem že mislila, bom kar sama zvišala dozo zdravil. saj 50 mg, je osnovna in minimalna. Vendar se branim, poskušam zdržati. Želim si, da bi se zjutraj zbudila brez ure, polna energije... Vse nasvete bolj ali manj upoštevam. vendar mi je včasih takoooo težko. jezim se nase, da hitro obupam. res se imam premalo rada (

[dusica]

Zora,

zvišanje zdravil ni vedno primerna rešitev.. ..pravo dejanje se nahaja v tebi, tako da..vzemi si več časa zase in se sproščaj na način, ki ti najbolj ustreza - narava, dihanje, sprehodi, umetniška dela..in misli na temeljijo na pozitivnih/vzpodbudnih predpostavkah za jutršnji dan, okej?



                              Dušica