FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 22. november 2026 ura: 17:21


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1] 2   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Jaz in depresija - pomoč/mnenje  (Prebrano 19019 krat)
hope87
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 11


« dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 00:38 »

Dober večer vsem

Malo sem preletela vaše zgodbe, izkušnje in nasvete. Odločila sem se, da vam zaupam svoje težave. To je sedaj moj prvi korak proti svobodi.
Moja zgodba:
Stara sem 25 let. Pred enim letom sem prvič prebrala znake depresije in se v 90% tudi našla. Kar me je šokiralo. O sebi sem vedno mislili, da ja sem malo bolj mirna in ne tako zgovorno in mogoče malo preveč pesimistična, ampak na depresijo tudi pomislila nisem. In točno v tem je težava. Taka sem od otroštva gor, ampak v zadnjih 2 letih so se stvari še bolj poslabšale. Moji znaki: žalost&osamljenost (vedno, povsod, brez razloga), občutek praznine, ne vidim moje prihodnosti (poklicno, ljubezensko), nenormalne težave s koncentracijo (faks- ko se učim občutim osamljenost), nedružabnost, utrujenost, nizka samozavest.... in še in še. Ko se zbudim ne najdem razloga za vstat iz postelje, ogromno breme mi že predstavlja poklicat nekoga po telefonu (ne prijatelje) ampak zdravnika ali za delo. V družbi sem večinoma tiho, tudi če imam kaj za povedat. Dostikrat se z mislimi odtujim, ko me nekdo nekaj vpraša zmrznem, možgani mi preproste ne delajo več. V veliki meri se izogibam komunikaciji z ljudmi. In ko sem vesela in imam dober dan (ki so redki) se dejansko ljudje čudijo, da znam bit srečna in energična. Ostali pa imajo vsak dan tak.
Moje mnenje od kje in od kdaj se to že vleče: v otroštvu sem zbolela za levkemijo, in sem bila dosti časa v bolnici stran od doma. Mogoče od tukaj izvira neprestan občutek osamljenosti. (samoto(ne osamljenost) pa imam sicer rada). Družina je poglavje zase. Super mama, ki dejansko drži skupaj družino, oče je praktično pijanec, brat je pa tudi super.
Celo življenje nekaj ni bilo uredi, vedno sem bila bolj žalosten otrok in najstnica, danes mi vsi razberejo na obrazu, da nekaj ni uredi. Ko pogledam kako živijo ljudje okoli mene se vedno vprašam 'Od kje jim ta energija?'. In sem ugotovila, da za to ne rabijo pretirane volje in energijo, ker to kar je zame cel podvig je za njih vsakdan. Spoznat novega človeka ali se samo pomenit kaj z kakim znancem, it sama na sprehod, poklicat zobozdravnika, se učit 3 ure... to so vse stvari, ki meni predstavljajo neverjetno težavo in stres.
Še in še bi bilo stvari za napisat... In to je grozno. Šele sedaj, ko sem to napisala, vidim, da nekaj res ni uredi v mojem življenju.

Vesela boš vaših nasvetov.
LP
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #1 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 07:47 »

draga hope, nič ni nemogoče v življenju...še take stvari, ki nam predstavljajo muko in težavo se da odpraviti, če smo pripravljeni za to kaj narediti, se potruditi in vztrajati, včasih se tudi žrtvovati...

Življenje je lahko lepo in zanimivo, lahko ga uživamo, če to znamo...lahko pa še naprej trpimo in smo nesrečni in tonemo v nekem vsakdanu, monotonosti...

Vidim, da se zavedaš svojega problema in ker si mlada imaš še veliko časa, da se naučiš dihati in živeti tako kot je treba....brez muk in volje po spremembi pa žal ne bo šlo...spremembe ne nastanejo čez noč..je treba pošteno garati za to..

Dobesedno prisiliti se boš morala da vzpostaviš kakšno komunikacijo z ljudmi, da spoznaš prijatelje, da greš na sprehod, v knjižnico...kamorkoli...že danes si naredila prvi korak, ko si se izpostavila s svojimi problemi  oki

Toplo ti priporočam kakšno psihoterapijo, kjer se boš mogoče zamislila nad svojim življenjem, kjer te bo terapevt usmerjal in ti svetoval, ti pa boš morala delati in počasi se potem pokaže napredek...Lahko traja tudi nekaj let, kajti vsi problemi se tudi v nas nabirajo toliko časa...

Bodi pogumna in vztrajna, mlada si še, ne pusti da gredo lepe stvari mimo tebe, zagrabi jih  rozicodam
Prijavljen
Smokyboy
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 222


« Odgovori #2 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 08:14 »

Pozdravljena hope,

kot si sama ugotovila, je ta forum tvoj prvi korak na poti k izboljšanju stanja. Ni dvoma, da gre pri tebi res za depresijo, ne le za karakterno melanholijo. En pokazatelj je denimo že čas, ko si svoj post pisala (razen če je sedenje za računalnikom ob pol dveh zjutraj tvoj hobi) - imaš poleg vsega napisanega še težave z nespečnostjo?
V več pogledih sočustvujem s tabo in sem prepričan, da so tvoje zdravstvene težave (čeprav vem, da je levkemija težka bolezen, predvidevam, da si jo prebolela?) in alkohol v družini (upam, da ni s tem povezano še kakšno nasilje) bistveno prispevali k tvojemu psihičnemu stanju danes. Verjetno je takih dogodkov še več in jih bo razkrila strokovna psihoanaliza. Ampak, da ne pogrevam preveč negativnih stvari v tvojem življenju, raje preidem takoj k nasvetom. Ti so bolj kot ne šablonski, ampak glede na tvoj samoopis bo potrebna tudi strokovna pomoč.

Pravzaprav si najpomembnejši korak že naredila - izrazila si voljo in odločenost, da nekaj spremeniš. V stanju težje depresije je (kot si že izkusila) vsaka odločitev in vsak premik ogromen napor. Najprej ti svetujem, da svoje težave zaupaš tudi zdravnici, ki te lahko napoti do psihiatra. Lahko greš do psihiatra tudi neposredno, ne potrebuješ napotnice, vendar lahko čakalna doba zelo variira, z nujno napotnico te bodo obravnavali prednostno. Mogoče lahko glede tega pove kaj več še kdo drug.

Ne vem, če imaš težave s tem, ampak premagati moraš strah pred psihiatrom. Ne gre za nič sramotnega, kot verjamejo nekateri (primitivni) ljudje (ti običajno psihične težave namesto s pomočjo psihiatra rešujejo s pomočjo alkohola, drog ali samomora). Večina uporabnikov na tem forumu jih je šla skozi to, so super ljudje z veliko izkušnjami in prepričan sem, da se bodo priključili tej razpravi.

Kaj lahko pričakuješ od psihiatra? Običajno je najbolj učinkovita kombinacija zdravil in psihoterapije. Ne vem koliko si preučevala načine zdravljenja depresije, ampak zanjo obstajajo zelo učinkovita zdravila - antidepresivi (AD). Depresija je bolezen, v principu enakovredna levkemiji (ne jemlji tega dobesedno, nočem delati neke primerjave bolezni, gre le konceptualno razlago ozadja). Zdravljenje z AD je v začetni fazi pogosto potrebno zaradi porušenega kemičnega ravnovesja v možganih, ki je posledica dolgotrajnih pritiskov, napačnega načina razmišljanja in delovanja okolice (lahko pa tudi nenadnih travmatičnih dogodkov, ampak tega v tvojem pisanju ne zasledim). Komplementarni del zdravljenja je psihoterapija, kjer je izbira vsaj v teoriji bogata, v praksi pa (se mi zdi) predvsem odvisna od tega, katerega psihiatra dobiš in od kod si. Vendar si tukaj lahko ogromno pomagaš tudi sama, saj obstaja tudi v slovenščini že kar nekaj literature na temo depresije, anksioznosti (t.j. tesnobnost in napetost, ki gre z depresijo ponavadi z roko v roki) in kognitivno-vedenjske terapije (KVT). Lep primer so recimo že knjige iz serije "... za telebane". Pa splet seveda.

Ampak za uspešno samoterapijo bo potrebno najprej premagati visoko začetno oviro, ko človek ne vidi takojšnjega napredka. Ne ustraši se torej, AD-ji rabijo nekaj časa, da primejo, prav tako čez noč in ob hudem depresivnem počutju ni mogoča sprememba negativnih miselnih vzorcev (ti jih ne opisuješ, ampak so brez dvoma tam nekje), ki te držijo v nekem začaranem krogu.

Da ne bo ostalo samo pri generalnih nasvetih, ampak ti pri odločanju bolj konkretno pomagam, se lahko dogovoriva naslednje: danes je nedelja, čas za razmislek, jutri se začenja nov teden. Za prvi dan bo dovolj, da splaniraš obisk pri zdravniku ali psihiatru v prihajajočem tednu in se zanj trdno odločiš (kolikor je to pač mogoče, ampak če le kaj, potem si to odločitev fiksiraj). Čim prej, tem bolje. Najprej se moraš pozanimati, kako do psihiatra v svoji okolici sploh prideš. Informacije boš gotovo našla tudi na spletni strani DAM. Svojo odločitev sporoči, da te bomo lahko "nadzirali". Smiley

Poročaj o svojem napredku na forumu. Tako te bomo lahko vzpodbujali in usmerjali. Seveda je odlično, da imaš družino (vsaj del), ki te bo pri tem nedvomno podprla. Zaupaj se jim do tiste mere, kot misliš da je potrebno; po tvojem opisu sodeč sem prepričan, da bodo pokazali razumevanje in pripravljeni pomagati. Družine, ki ti nudi največ prvoosebnega stika, ti ne more nihče nadomestiti in še enkrat poudarjam, da je to en ogromen plus pri tebi (lahko preveriš zgodbe nekaterih drugih na tem forumu, ki nimajo te sreče). Ohranjaj čim več stikov s prijatelji, ki jih omenjaš, pa tudi s tistimi, s katerimi se ne vidiš prepogosto. Skrbi glede prihodnosti se bodo z zdravljenjem lahko zmanjšale ali celo izkazale za povsem izkrivljene (verjemi, nisem edini, ki se mi je to zgodilo). Nizka samopodoba in samozavest sta moji redni spremljevalki, zato te prav dobro razumem. Ampak tudi to sta samo degenerirani sliki realnosti, ki se bosta nedvomno razblinili.

Napiši še kaj o sebi, mogoče že s pisanjem na forumu odkriješ povezavo med dogodki-sprožilci in svojimi baznimi prepričanji; negativnimi mislimi, ki jih v tej kombinaciji proizvedeš; čustvi, ki jih te misli sprožijo ter telesnimi znaki, ki so reakcija na ta čustva. Potem ti bomo tudi lažje svetovali, kako razbiti trikotnik misli-čustva-telesni znaki, ki napaja depresijo.
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #3 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 09:50 »

Hope87  rozicodam pozdravljena na forumu.
Lepo, da si se odločila podeliti svoje probleme z nami, kajti zagotovo je to en izmed prvih korakov k spremembam v tvojem življenju. Včasih moramo najprej priznati sami sebi, da nekaj ni v redu, da potem lahko to spremenimo.

Se zelo strinjam z mojima predhodnikoma, zato ne bi kaj dosti dodajala. Morda le to, da v okviru društva DAM po Sloveniji delujejo tudi skupine za samopomoč, ki so brezplačne. Tam lahko izraziš svoje težave in na podlagi izkušenj ostalih uporabnikov dobiš uporabne napotke, kaj lahko storiš zase.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Ti pa priporočam tudi obisk delavnice, ki bo 5.maja v Ljubljani:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1009&Itemid=1


Vsak človek je zase svoj svet...s svojimi problemi...s svojimi izkušnjami in zato tudi ni univerzalnega recepta za zadovoljstvo. Je pa veliko, ko spoznaš sebe in svoje želje, ter se nato potrudiš v doseganju le-teh.  oki

Vse dobro ti želim in oglasi se še kaj  rozicodam
Prijavljen

"Per aspera ad astra"
hope87
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 11


« Odgovori #4 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 17:44 »

No naprej hvala za vse vaše nasvete in prijazne besede.

Kar se tiče spanja je tako, da rada spim do večnosti, spat pa najraje ne bi šla. Levkemijo sem prebolela in večjih zdravstvenih posledic zaradi nje nimam. Nasilja v družini ni bilo nikoli, niti verbalnega.

Mojemu osebnemu zdravniku ne zaupam kaj preveč. Proces iskanja novega in kvalitetnega je pa dolg. Do njega grem samo zaradi 'banalnih' zadev. Pa sedaj se delim med dvema krajema tako, da tudi ne vem v katerem mestu bi bilo bolje, da si ga poiščem. Samo za info: ali osebni zdravnik lahko predpiše AD? Ali vedno napoti naprej? Če mi lahko malo več o tem poveste.
Zaradi zgoraj napisanega bi si raje sama poiskala strokovno pomoč. Trenutno živim v Ljubljani. Mi mogoče priporočate koga? Koliko časa traja prb. do prvega obiska? Kako hitro bi dobila AD? (Se ne spuščam rada v neznano).

Vsaj zaenkrat družini še ne bi rada povedala, predvsem ne mami, ker ji nočem dodatno obremeniti življenja. Mislim, da ko bom imela prvo strokoven pogovor bom zaupala bratu.

Danes ni kaj nič uspeš dan za mano. Že cel dan sem sama, in misli mi delajo 100/h. Mogoče v vednost, da sem včeraj končala s fantom po dveh letih tako, da sem malo bolj na tleh kot sicer. Ampak to je danes dovoljeno ne? Smiley Pa dosti tudi o tem razmišljam. Po eni strani nočem bit sama, ko se spopadam s to težavo , pa drugi pa mislim, da je čas, da postanem samostojna. Po eni strani res mislim, da je to idealen čas, da sem sama. Tako se lahko posvetim 100% sebi. In tudi moram biti najprej sama srečna, preden bo lahko nekdo srečen z mano.

Prijavljen
Liber
gost
« Odgovori #5 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 18:14 »

Danes ni kaj nič uspeš dan za mano. Že cel dan sem sama, in misli mi delajo 100/h. Mogoče v vednost, da sem včeraj končala s fantom po dveh letih tako, da sem malo bolj na tleh kot sicer. Ampak to je danes dovoljeno ne? Smiley Pa dosti tudi o tem razmišljam. Po eni strani nočem bit sama, ko se spopadam s to težavo , pa drugi pa mislim, da je čas, da postanem samostojna. Po eni strani res mislim, da je to idealen čas, da sem sama. Tako se lahko posvetim 100% sebi. In tudi moram biti najprej sama srečna, preden bo lahko nekdo srečen z mano.

To je vendar razlog za veselje.. sej se nista razšla zato, ker sta bla srečna skupi.  Tongue
Prijavljen
kinto
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1.206


« Odgovori #6 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 18:14 »

Samo za info: ali osebni zdravnik lahko predpiše AD? Ali vedno napoti naprej? Če mi lahko malo več o tem poveste.

Lahko. Verjetno postaja to tudi med osebniki zdravniki že najbolj predpisan medikament Smiley Ponavadi napoti naprej oz. kakor se zmeniš. Lahko pa greš direkt k psihotu, ne rabiš napotnice.

Trenutno živim v Ljubljani. Mi mogoče priporočate koga? Koliko časa traja prb. do prvega obiska? Kako hitro bi dobila AD? (Se ne spuščam rada v neznano).

Če si v LJ in bi načeloma rada zgolj bončije, greš lahko k dr. Rejcu (aškerčeva, študentski psiho) ali k dr. Kocmurjevi. Do prvega obiska traja različno, lahko se dobro prodaš pri naročanju po telefonu in si na vrsti v enem tednu. Drugače pa tudi do 3 mesecev..

Vsaj zaenkrat družini še ne bi rada povedala, predvsem ne mami, ker ji nočem dodatno obremeniti življenja. Mislim, da ko bom imela prvo strokoven pogovor bom zaupala bratu.

Prav je tako. Poveš ko čutiš, da je čas. Npr. jaz nisem želel povedat, ne zato, ker ne bi želel staršev s tem dodatno bremeniti, ampak ker vem, da bi to njihovo dodatno breme, potem negativno vplivalo na mene.

So, keep the hope, everything will be fine in the end Wink
Prijavljen
hope87
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 11


« Odgovori #7 dne:: nedelja, 15. april 2012 ura: 19:02 »

Malo sem si prebrala o  dr. Rejcu ampak me je kar malo strah, ker ljudje so imeli kar slabe izkušnje. Ena punce je napisala, da jo je spravil na realna tla z 'nesramnostjo in aroganco'. Mogoče pa tudi jaz to potrebujem. Da mi nekdo poči mehurček v katerem živim. Jutri bom poklicala in sporočim, kdaj bom na vrsti.
Odločila sem se, da jutri bom poklicala tudi zobozdravnico in zdravnika za nove napotnice (na določene pregleda sem res pozabila it in sedaj že par mesecev odlašam)
A psihoterapevti so vsi plačljivi?
Prijavljen
hope87
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 11


« Odgovori #8 dne:: ponedeljek, 16. april 2012 ura: 21:29 »

Danes sem se naročila. Ko me je sestra vprašala po telefonu kaj mislim, da imam, sem kar z težki besedami odgovorila da depresijo. Naročena sem pa 8. maja. Danes je zelo dolg in stresen dan za mano, tako da grem pogledat en film potem pa upam da spat.
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #9 dne:: ponedeljek, 16. april 2012 ura: 21:53 »

Hope87   oki bomo pa skupaj čakali na 8.maj....tukaj smo ti vedno na voljo za podporo, ko ali če jo boš rabila.   rozicodam
Prijavljen

"Per aspera ad astra"
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #10 dne:: ponedeljek, 16. april 2012 ura: 22:32 »

hope, odlično  oki
Prijavljen
hope87
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 11


« Odgovori #11 dne:: nedelja, 22. april 2012 ura: 11:51 »

V tem tednu sem se najprej počutila zelo dobro. Samska sem, kar pomeni, da se lahko osredotočim samo nase in delam kar hočeš in najbolj pomembno je to, da se ne sekiram in živciram  kaj on dela. Še vedno sem ga videla in govorila z njim, tako da nisem imela občutka, da sedaj sem pa sama na svetu. V tem tednu sem bila več med družbo. In v glavi sem si govorila:' Ah sej ne rabim pomoči in AD, to bom lahko kar sama uredila.' Daleč od resnice. Prišel je vikend. Odločila sem se, da grem domov, da tudi družini povem, da sem samska. Z mamo sem se lepo pogovorila in je bilo vse lepo in prav. Potem pa... oče. Danes sem ga prvič videla po celem vikendu ko ni bil pijan do konca. V petek je prišel  domov nekje ob 20h in zaspal na kavču, včeraj je prišel ob 13h in zaspala na kavču, ob 18h je odšel spet ven in ob 22h spet zaspal na kavču. In to seveda ogromno vpliva name. Sploh nisem zmožna bit v dnevni/kuhinji, če je on tam. Kar pomeni, da se tudi z mamo ne družim, ker je tam. In posledično sem sama v sobi. Ko pride do te situacije se v celoti zaprem. Ni mi do družbe, ni mi it ven iz hiše. Čez cel vikend nisem naredila nič. Tako da JA, neko pomoč rabim. Ker s tem se ne znam soočit, daleč od tega, da se lahko s tem sprijaznim. Očetu sem svoje že povedala, tako kot vsi ostali, ampak 'on nima težave', vsaj on tako trdi. In to se samo nabira in nabira, ampak ta težava bo prisotna do njegove smrti.

In se sprašujem kako naprej. Kje naj živim? Doma, kjer vlada slabo vzdušje? V Ljubljani kjer imam družbo samo med tednom, vikende preživim pa sama?

In ko bom sedla pred psihiatra... Mi bo dal AD in rekel 'se vidimo'? A bi to sploh kaj koristilo ali mi dodatno škodilo. Pa ti AD... Vedno bolj razmišljam, da jih ne bi vzela. Že 3 dni berem in berem o AD, predvsem o tem kako so ne/pomagali. In ne vem. Toliko slabih izkušenj, ogromno, preveč. Situacije ko sploh ne pomagajo, ko je toliko stranskih učinkov, da je bilo bolje brez njih, ko pomagajo samo dokler se jih jemlje in nazadnje ko se depresija vrne z dvojno močjo. Občutek imam, da bi si z jemanjem AD samo dodatno zakomplicirala življenje in bi prišla v nek začaran krog, kjer res ne bi našla izhoda. Mislim, da nisem pripravljena tvegat in se prepričevat 'sej bo..'. Preveč se bojim!

Vedno bolj razmišljam, da bi se te težave lotila sama. Brez zdravil, brez pomoči. Včasih sem se zamislila nad to težavo in poskušala ukrepat ampak nikoli zares. Večkrat sem poskušala povečat samozavest in disciplino, ampak sem se osredotočila na posledice depresije. Sedaj, ko se zavedam kje je dejansko težava, vem kdo je moj sovražnik. In moram ozdravit razlog in ne posledice. Že ko to pišem se zavedam, da sama sama mi to ne bo uspelo, še vedno bom potrebovala vsaj eno osebo, kateri se bom izpovedala in ki mi bo svetovala nazaj.  In srčno upam, da lahko to podporo dobim pri vas.
Prijavljen
matejka
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 640


zivi in pusti ziveti...


« Odgovori #12 dne:: nedelja, 22. april 2012 ura: 12:04 »

hope  rozicodam

Tezko ti je, verjamem. Glede Ad-jev ti bo kdo drug znal bolje svetovati. Jaz nimam izkusenj z njimi. Marsikomu na forumu, pa so bili v pomoc da se je lazje soocil z tezavami in naredil korak naprej.

Psihoterapija lahko tudi veliko pomaga. Drugace pa so ti tudi drugi ze veliko koristnega napisali.
8 maj bo kmalu tu. S tabo smo. Drzi se!  rozicodam
Prijavljen

Nikoli ne nehaj verjet v sanje, mogoce se kdaj uresnicijo!!!
PETRAČKA
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 103


« Odgovori #13 dne:: nedelja, 22. april 2012 ura: 12:17 »

hope

Ko bi ti vedela, kako te razumem v situaciji v zvezi z očetom.
Ampak to je .....sej ne vem kaj naj ti rečem.
Pri alkoholu je pač tako, da smo žrtve vsi, ki živimo z alkoholikom.
Ker pa si mnogi alkoholiki te težave ne priznajo, se posledično nič ne spremeni na bolje.
Ker se nič ne rešuje, po njihovem mnenju je problem v naših glavah.
Ti pa se zavedaš resnosti problema.
Ampak ne obupaj, rešuj, kar lahko. SEBE
In to intenzivno.
Če živiš skupaj z njim, in če nimaš trenutno druge možnosti, se vsaj posveti sebi.
Hodi v naravo, se gibaj, poskusi s preusmeritvijo misli, vzemi v roke telebane, pa si kej preberi.
Samo NE ZAPIRAJ SE vase in v sobo. Pojdi ven, na sprehod. Pozdravi oz. obgovori neznane ljudi,
podari jim nasmešek in vrnili ti ga bodo. Tebi pa bo toplo pri srcu.

In, ja, če ti bo psihiater predpisal AD-je se jih ne brani. Ti bodo v veliko pomoč, da boš začela premikati zadeve.
Vse dobro ti želim. oki
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #14 dne:: nedelja, 22. april 2012 ura: 12:21 »

Hope87  rozicodam

Vsekakor smo ti na voljo, kadarkoli boš rabila nasvet, pomoč, ali pa zgolj nekoga, da te posluša. Sicer pa lahko še vedno pričneš z jemanjem ADjev, če boš začutila, da ne zmoreš sama....pa to ne jemlji kot poraz, temveč zgolj kot izkušnjo več.

Držim pesti zate  oki

Prijavljen

"Per aspera ad astra"
lisica
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 15



« Odgovori #15 dne:: nedelja, 29. april 2012 ura: 23:11 »

Živjo Hope87!

Opisuješ, da si že praktično celo življenje (tudi kot otrok in najstnica) nekako bolj žalostna, mirna, osamljena...kot, da bi brala sebe! Sama sem vedno mislila, da takšna pač sem. Da nekateri so veseli, srečni, polni življenja, jaz pa da sem pač brezvezna, mirna, kronično utrujena&žalostna... Niti na misel mi ni prišlo, da bi lahko bila depresivna (seveda ker je bilo stanje takšno, že odkar pomnim). Ko sem pred kakšnim letom začela z jemanjem ADjev (jemati sem jih začela zaradi vsakodnevnih paničnih napadov oz. anksioznosti), šele takrat sem spoznala, da sem bila že celo življenje depresivna in ja, šele takrat sem začutila razliko. Prvič v življenju. Anksioznost je izginila prav tako pa tudi konstantno občutenje praznine, razpoloženje pa se mi je prav tako dvignilo (za kar sicer prej sploh nisem vedela, da je nizko  Smiley). Tak da js ti priporočam, da poskusiš z ADji...glede na to, da težave, ki jih opisuješ trajajo že praktično od otroštva.
Drugače sem tudi sama študentka (sva isto stari:)) in nekako živim na dveh koncih. Šele danes sem opazila temo in sem videla, da si že naročena pri psihiatru 8.maja. Drugače bi ti priporočila osebno zdravnico v lj (zdravnik za študente na aškerčevi) - Mojca Miholič. Pred kakšnima dvema letoma sem se iz domačega kraja prestavila k njej. Uglavnem ženska je SUPER! Resno vzame vse kar ji poveš, mene je takrat, ko sem prišla prosit za napotnico za psihiatra (ubistvu je nisem sploh prosila, sam rekla sem da, neki ni v redu z mano) me je napotila kar v urgentno psihiatrično ambulanto tak da nisem nič čakala...Uglavnem držim pesti, da "bo šlo v redu" pri psihiatru 8.maja  pomezik
Za psihoterapijo ti pa lahk tud priporočim v lj (slovenski inštitut za psihoterapijo ali pa corp-center za osebnostno rast in psihoterapijo) se lahko zmeniš in tudi ceno se seveda da prilagodit, če si študentka oz. po tvojih finančnih zmožnostih.
Za sebe vem, da je to, da sem se začela zdravit (ADji in psihoterapija) nekaj najboljšega, kar sem sploh lahko naredila zase. Res, kot da bi šele zdej začela živeti...
Aja drugače pa, če boš kdaj v lj ostala čez vikend (ali pa tudi čez teden seveda) se lahko dobiva na kakem kofetu  Smiley
Drži se & napiši kaj kako ti gre! rozicodam   
Prijavljen
Moop
gost
« Odgovori #16 dne:: torek, 01. maj 2012 ura: 00:31 »

Živijo,
moji osebni predlogi bi bili taki:

-osebni zdravnik v zdravstvenem domu za študente v Ljubljani(eno je že lisica pohvalila, moja je Barbara Pregl Senjur, ki je super in ne 'tala profesionalnega sočutja', ampak je dejansko zainteresirana za tvoje probleme, bila pa sem tudi enkrat pri Tereziji Oven, ki je prav tako izpadla pozitivno. Tako, da imaš obilo izbire)

-moja psihiatrinja je Mojca Zvezdana Dernovšek, ima sicer dolgo čakalno dobo(par mesecev), ampak je tega vredna(če malo pogledaš po forumu, boš našla dosti pohval na njen račun)

-psihoterapevt Tristan Rigler, ki dela tudi preko napotnice(torej zastonj!!), in je profesionalen in prijazen, sem pa že slišala tudi slavospeve na njegov račun od drugih. Na žalost ima tudi on kar dolgo čakalno dobo, par mesecev.

Torej, vsi trije delujejo v Ljubljani, so preverjeno dobri v svojem poklicu in tudi zastonj(ne vem zate, ampak jaz si kot študentka ne morem privoščiti psihoterapije pod nobenim pogojem).

Kar se tiče samopomoči, lahko si sama dosti pomagaš z učenjem raznih tehnik, prebiranjem knjig itd... Ni pa to zamenjava za profesionalno pomoč. Dober strokovnjak ti lahko resnično pomaga s svojim znanjem, tudi če misliš, da bi probleme lahko reševala sama. Ni se treba ustrašiti raznih psihiatrov in podobnega, jaz sem šla čez 5 različnih v svoji depresivni 'karieri' in ugotavljam, da je bilo kar prav. Od teh petih sem spoznala dve res odlični psihiatrinji. Brez njih bi definitivno bila na slabšem.

Tudi če ti prvi ne ustreza, pač presedlaš na drugega, ker je logično, da se ne moreš dobro 'poštekat' s čisto vsemi ljudmi. Zaenkrat sicer najbrž vse to še zveni kar strašljivo, ampak se navadiš, verjemi Smiley

Še en nasvet, jaz bi se na tvojem mestu najprej naročila pri osebnemu zdravniku, ki lahko izvede par testov, da vidi, če nimaš kakšnih drugih težav, ki povzročajo tako počutje in mogoče predpiše antidepresive, če bi tako želela. V tem primeru lahko čakalno dobo do psihoterapevta/psihiatra preživiš tako, da se navajaš na antidepresiv in ti bo pri psihoterapevtu lažje delati na sebi, če te ne bo oviralo toliko simptomov depresije. Če pa v času do prvega sestanka s psihiatrom ugotoviš, da ti zdravilo ne ustreza, se lahko potem z njim/njo naprej dogovarjaš o opcijah, dozah, opustitvi... Smiley

Tako imaš kar trojno pomoč, kar res ni slabo.
Aja pa izobraževanje vedno pomaga, Google is your best friend, odsvetujem pa preveč zadrževanja na takih forumih, kjer mi polomljenci stalno jamramo in se matramo in na splošno dajemo napačen vtis da se ne da pozdravit Smiley
Prijavljen
kinto
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1.206


« Odgovori #17 dne:: sreda, 02. maj 2012 ura: 21:02 »

Živijo,
moji osebni predlogi bi bili taki:

-osebni zdravnik v zdravstvenem domu za študente v Ljubljani(eno je že lisica pohvalila, moja je Barbara Pregl Senjur, ki je super in ne 'tala profesionalnega sočutja', ampak je dejansko zainteresirana za tvoje probleme, bila pa sem tudi enkrat pri Tereziji Oven, ki je prav tako izpadla pozitivno. Tako, da imaš obilo izbire)

-moja psihiatrinja je Mojca Zvezdana Dernovšek, ima sicer dolgo čakalno dobo(par mesecev), ampak je tega vredna(če malo pogledaš po forumu, boš našla dosti pohval na njen račun)

-psihoterapevt Tristan Rigler, ki dela tudi preko napotnice(torej zastonj!!), in je profesionalen in prijazen, sem pa že slišala tudi slavospeve na njegov račun od drugih. Na žalost ima tudi on kar dolgo čakalno dobo, par mesecev.

Torej, vsi trije delujejo v Ljubljani, so preverjeno dobri v svojem poklicu in tudi zastonj(ne vem zate, ampak jaz si kot študentka ne morem privoščiti psihoterapije pod nobenim pogojem).

Kar se tiče samopomoči, lahko si sama dosti pomagaš z učenjem raznih tehnik, prebiranjem knjig itd... Ni pa to zamenjava za profesionalno pomoč. Dober strokovnjak ti lahko resnično pomaga s svojim znanjem, tudi če misliš, da bi probleme lahko reševala sama. Ni se treba ustrašiti raznih psihiatrov in podobnega, jaz sem šla čez 5 različnih v svoji depresivni 'karieri' in ugotavljam, da je bilo kar prav. Od teh petih sem spoznala dve res odlični psihiatrinji. Brez njih bi definitivno bila na slabšem.

Tudi če ti prvi ne ustreza, pač presedlaš na drugega, ker je logično, da se ne moreš dobro 'poštekat' s čisto vsemi ljudmi. Zaenkrat sicer najbrž vse to še zveni kar strašljivo, ampak se navadiš, verjemi Smiley

Še en nasvet, jaz bi se na tvojem mestu najprej naročila pri osebnemu zdravniku, ki lahko izvede par testov, da vidi, če nimaš kakšnih drugih težav, ki povzročajo tako počutje in mogoče predpiše antidepresive, če bi tako želela. V tem primeru lahko čakalno dobo do psihoterapevta/psihiatra preživiš tako, da se navajaš na antidepresiv in ti bo pri psihoterapevtu lažje delati na sebi, če te ne bo oviralo toliko simptomov depresije. Če pa v času do prvega sestanka s psihiatrom ugotoviš, da ti zdravilo ne ustreza, se lahko potem z njim/njo naprej dogovarjaš o opcijah, dozah, opustitvi... Smiley

Tako imaš kar trojno pomoč, kar res ni slabo.
Aja pa izobraževanje vedno pomaga, Google is your best friend, odsvetujem pa preveč zadrževanja na takih forumih, kjer mi polomljenci stalno jamramo in se matramo in na splošno dajemo napačen vtis da se ne da pozdravit Smiley

pufff.. odlično napisano.. nič več za dodat. kadim
Prijavljen
dusica
Druge motnje
Veteran
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 974


« Odgovori #18 dne:: ponedeljek, 04. junij 2012 ura: 08:14 »

Hope87,

preprost nasvet: sprejmi DEPRESIJO kot nekaj normalnega in nič tako groznega ali ovirajočega, ker..te bo že samo to prepričanje oviralo v življenju, okej? Pišem iz lastnih izkušenj..

Sprejmi depresijo kot posledico tega, da si prestala že navsezgoda, težko bolezen, istočasno, nekako pomankljivo ljubezen s strani očeta (kot jaz...) in posledično fanta, pa čeprav si nista bila usojena...ali, še enkrat si dobila "udarec" s strani moškega..in to je zavedno/hote ali nehote boleče za žensko, ker..si želimo biti občudovanje, ljubljene, sprejete, videne...verjamem, da je tako zate.. pomisli Ob svojem času boš ponovno začutila čar ljubezni (prijateljske,partnerske in morda..očetovske?), istočasno..pa sedaj snuj plan za čim lepše življenje kot vsak dan, v katerem boš ustvarjala, ljubila, iskala, delila, svetovala..vsekakor! rozicodam Tudi ti veliko znaš in zmoreš..vadi na tehnikah za samosprostitev, avtogeni trening, pisanje dnevnika, branje knjig o življenjskih modrosti in pd...

S pomočjo psihiatra, psihoterapije in še kakšne dodatne samopomoči ti bo uspelo...samo strpno! rozicodam


                                      Dušica
Prijavljen
Devetka
Druge motnje
Izkušen član/ica
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 236


« Odgovori #19 dne:: ponedeljek, 04. junij 2012 ura: 09:59 »

Draga Hope, brez zdravil bo morda šlo, brez pomoči pa ne. Saj si si že do zdaj poskušala pomagati sama, kajne? Rabimo druge ljudi, tako je. Niti ni treba, da so strokovnjaki...
Prijavljen

I am not just a sad story. I am alive!
Strani: [1] 2   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.088 sekundah z 19 povpraševanji.