ananda, pozdravljena
poskušam se postaviti v tvojo kožo, ker sem tudi sama skoraj dve desetletji z možem in nanesejo trenutki, momenti, težave s katerimi se je treba spopasti, spoprijeti....jih razumsko obdelati, premleti, iskati rešitve...pogledati v prihodnost in se postaviti tja...kako se vidim, kje se vidim, kaj želim....
Res je, ko so otroci majhni smo predani samo njim in so na prvem mestu, vso pozornost in ljubezen preusmerimo na njih..... Kaj pa mi? Pozabimo nase, na partnerstvo, na ljubezen, hrepenenje, strast, lepe trenutke, spoštovanje, družbo, prijateljstvo, sprostitev, osebno rast.....sebe in svoje potrebe zanemarimo, odnosi se ohlajajo, živimo samo za otroke..za ljubi kruhek, za to, da bodo drugi zadovoljni...
Ljudje smo živa bitja in potrebujemo ljubezen, potrebujemo srečo v sebi, vznemirjenje in svobodo, ki jo želimo občutiti na vsakem koraku....Ja, lahko imamo partnerja, moža, ampak ali smo srečni, ali smo osamljeni, ker življenje gre z bliskovito hitrostjo naprej, ne sprašuje te, ali naj te počaka....
Ko dojamemo, da smo v bistvu sami na tem svetu, da so otroci zrastli, da bi lahko zrastli tudi drugače, da je vseeno ali se ločimo , ko so majhni ali veliki, ko spoznamo, da od partnerja nismo imeli nič in od življenja, potonemo ali pa poskrbimo z zadnjimi močmi zase...
ananda, ne smeš se predati...zberi moči in poskrbi zase, ugotovila boš, da si še vedno ženska z vsem svojim bitjem...Potrudi se, da boš zadihala...Ja, kako? Se sprašuješ....
Najprej poskrbi za svojo urejeno zunanjost, vsak dan si privošči dolge sprehode v naravi, pokliči prijateljico, ki je pozitivna oseba.., sproščaj se...naredi si penečo kopel, poslušaj glasbo, ki te pomirja, preberi si kakšno knjigo na temo samozavesti, osebne rasti, čustvene inteligence....Praviš, da imaš veliko hišo in imaš slab finančni položaj....Kaj pa, če bi vzela dve študentki kot podnajemnici, da bi imela kakšen vir prihodka z najemnino...samo predlog. Mogoče bi poskrbela za kakšno starejšo gospo, za očistit stanovanje....karkoli, samo ne predaj se...Vem, da ti je zelo težko, tudi sama se znajdem včasih v taki situaciji, da ne najdem izhoda iz problemov, ampak moja moč, moji najbližji prijatelji mi dajejo voljo in me imajo radi...Tudi sama hrepenim po lepih trenutkih, ko se počutim srečna, sprejemljiva, zadovoljna in mirna....mirna v duši...
Želim ti vse dobro, piši, ti bo veliko lažje, zjokaj se, lahko ti ponudim roko in ramo, lahko se skupaj zjokava, potem pa naprej, življenju naproti, ga je treba uživati
