ustavil se je čas...

[LostOneFuture]

hmmm, ja stavek ki sem ga napisala lahko precej čudno zveni v drugem kontekstu, ker če ga napišem jaz ima vrjetno vsak ki to temo bere v mislih tisto, kako sem jaz tak stavek prej uporabljala 

[Smokyboy]

Lostka, o čem ti zdaj to?

[LostOneFuture]

Danes se počutim toliko dobro, da se malo javim. Pri psihiatru kjer sem bila, so mi kljub rizični nosečnosti in samomorilskim nagnjenjem rekli, 35dni čakalne dobe za prvi pregled. Sicer se pa nasploh slabo počutim. Spim od 12-16ur na dan. Preostali čas delam za diplomo, kolikor pač morem. Mislim da sem pred 1 tednom nazadnje posodo umila. Ne jem praktično nič. Mož me skozi ful krega. Bom šla posodo zdaj umit, ker sem danes veliko boljše počutim, napram včeraj. Obup, če bo to šlo tako naprej...

[Smokyboy]

No, no. Razmišljaj tako - če bom pomila posodo, se bom bolje počutila, ker sem naredila nekaj koristnega, sem koristna.
S hrano je malo drugače, ampak tukaj računam na tvoj materinski čut, da boš vedela, da tudi otrok mora dobiti svoje. Pa ne spet zdaj to obrnit na še en strah, da delaš škodo otroku, poskusi večkrat na dan po malo, kako sadje ni to, če ti v danem trenutku kaj drugo ne diši. Vsekakor bolje kot nič, ampak za razvoj otroka bo potrebno vnesti tudi dovolj ostalih snovi.
Uf, spal bi jaz tudi po 12 ur, verjetno je to malo tudi ta pregovorna spomladanska utrujenost, čeprav to mora minit samo od sebe. Mentorca se je kaj oglasila?

[LostOneFuture]

Ja sej tisto malo kar pojem, pojem zaradi otroka, ne zaradi sebe, ker nisem lačna prav nič. Sej vem da če bom posodo pomila da bom videla da še nekaj zmorem. Ali vlečem se kot megla. Zdi se mi kot minute, v bistvu pa minevajo ure. Kaj je za spanje krivo nevem, se pa zdanje dni ne zbudim, pred 12uro popoldan, spat pa grem že po 20uri, ker ne zdržim dlje. Nevem kaj mi je. Razumem da imam očitno sedaj take potrebe po spanju, ampak upam da ne za dolgo, ker sicer to ne bo nevem kako dobro, saj bi rada še kake stvari čez dna postorila, predvsem za diplomo delala. Ne metorica se ni nič javila. V sredo grem spet na fax, k bi naj imela govorilne, upam da bo tam. Še bolj pa upam, da me bo mož lahko zbudil v sredo zjutraj.

[LostOneFuture]

prej sem klicala še v enga drugega psihiatra, pa me bo že jutri sprejel.

[Smokyboy]

No vidiš, prva lepa stvar je že tu. Pretirano spanje pa je po moje v največji meri hormonski problem, poznam še eno, ki gre spat ob 20h in jo je treba vlečt iz postelje ob 10h. Tako da verjetno ni nič alarmantnega, ampak če bi te skrbelo in bi se predolgo vleklo, se le posvetuj z zdravnikom ali ginekologom.
V katerem mesecu pa si?

[LostOneFuture]

ja vrjetno so res hormoni. pa to jokanje mi gre na živce. zakaj se moram 20krat na dan jokat. komaj se pomirim, se spet cmizdrim. sem na koncu 4meseca. drug teden bom vstopila v 5mesec.

[Smokyboy]

Sva pa skoraj kot na telefonu.

Brca kaj?

[LostOneFuture]

ne, nič še ne brca, tud trebuh se mi sploh še ne pozna. v bistvu se sploh ne počutim nosečo, na to me opozarjajo le slabost in bolečine v trebuhu in izostanek mensturacije ki traja že več kot 5 mesecev.  edino mož pravi da čuti neko plapolanje, kar pa ni prebava, ko položi roko na trebuh. čez 3 dni imam pregled pri G, in tam bom videla, če je vse ok.

[Smokyboy]

Ah ja, sem se zaračunal, brcati začnejo v 20. tednu (1. otrok, kasnejši medna dva tedna prej). Tako, da logično da še ni.
Kolikor vem iz izkušenj, te bo prva brca tudi spremenila. Veseli se tega trenutka.
Punčka ali fantek?

[LostOneFuture]

ti pa znaš človeka v dobro voljo spraviti  sem veliko boljše kot prej, ko sem se cmizdrila ob pisanju na forum, da niti videla nisem prav kaj pišem. ja malo bomo še počakali, pol pa me bo menda kdo brcnu od znotraj, da bom vedela da je tam. Ja tega se zelo veselim, tudi mož. Vrjetno je res ena boljših odločitev da grem do psihiatra, saj se zadnje mesece sploh nosečnosti nisem prav veselila, saj sem preveč časa v skrbeh in joku. Mucamaca ima vrjento kar prav, da naj čimprej zase poskrbim, da bom pol vsaj kaj od nosečnosti imela, pa otrok od mene. Nevemo še spola, na pregledu ta teden vrjetno ne bo pregleda z ultrazvokom, tako da bom čez 1 mesec na ponovnem pregledu vrjetno šele izvedela spol, k bo mož lahko šel zraven, na morfologijo.

[Suzy]

LostOneFuture
Obdobje nosečnosti je zagotovo zelo pomemben mejnik v življenju vsake ženske in prinese veliko telesnih pa tudi psihičnih sprememb, ki zahtevajo veliko prilagajanja.
Čas nosečnosti je tudi čas priprav na novo življenjsko obdobje, ko ženska ne bo več samo partnerka ali žena, ampak tudi mati. Nova vloga pa niso samo knjige o dojenčkih in negi, nakupi pripomočkov in vsesplošno veselje – mnoge bodoče mamice namreč navda tudi s strahom in velikimi dvomi.
Pojavljati se začnejo mnoga vprašanja ali bodo svoji vlogi kos in kaj vse bo drugače. Bodo znale svojega otroka pomiriti? Bo partner v oporo? Veliko dvomov in skrbi se poraja in prav zato nekatere bodoče mamice ne zmorejo uživati nosečnost v vsej svoji polnosti.
Zato me veseli,da se boš odločila obiskati psihiatra in poskrbela zase in otročička.Nosečnost je res
eno nepozabno obdobje in občutkov,ki se porajajo ob brcanju,kolcanju,obračanju deteta v trebuščku res
ne da opisat.
Poskrbi resnično,da se bosta oba dobro počutila,počivaj ko boš utrujena,pomembna pa sta tudi prehrana
in fizična aktivnost.Pa poročaj kako ti gre

[Smokyboy]

Pravzaprav se ne začne s pravimi brcami. Ko se ti bo zdelo, da ti je po trebuhu zaplavala ribica, je to njegov (njen) prvi gib. Pa si že kaj razmišljala o imenih? Mogoče je še res hitro, ampak običajno partnerji naredijo sezname in potem iščejo kompromis glede imen za oba primera, punčko ali fantka. Da se ne prepirajo v porodnišnici, ko babica vpraša, ali ste že dali otroku ime. Razen, če imaš srečo, in tvoj mož pri tem prepušča izbiro tebi. Ampak nekaterim ženskam tudi to ni všeč (kao dedu je vseeno, kak bomo malega celo življenje klicali).
Lahko za hec tudi zbiraš predloge tukaj na forumu (mislim res tako, čisto za štos, da ne bi mislila, da ti karkoli podtikam). Da vidiš s čem vse ljudje pridejo ven.  Včasih se res za glavo primeš. Za to bi bilo sicer dobro odpreti temo na forumu o splošnih debatah.

[LostOneFuture]

Danes sem bila pri psihiatru. Ni mi dal nobenih tablet, ker je rekel, da mi jih ne more dati, mogoče po 6mesecu nosečnosti, ker so vplivi antidepresivov na nerojenega otroka premalo raziskani in noče tvegati. Mi je pa svetoval, da se naj probam čimveč gibati, predvsem hoja v klanec, hrana ki vsebuje lecitin ( zmanjšuje kao stres in boljša koncentracijo ), in da ne smem biti sama, torej da se čim več družim ali pa kaka hišna žival, ki bi me zamotila. Z možem sva se temeljito sedaj popoldan pogovorila, in me bo mož pomagal, da se bom zbujala zgodaj zjutraj, da se naučim neke rutine spet nazaj, kot sem jo prej imela, in čimveč gibanja, da si izboljšam koncentracijo. Psihiater pravi da naj ne obupam, da nisem edina, in da so ljudje to premagali, ter da mi naj mož pomaga, da če bo pa postalo prehudo, mi bo pa dal napotnico za v bolnico.  Bilo je precej na hitro, sploh mu nisem mogla vsega razložiti, kriv je bil tudi jok, saj sem se nenadzorovano jokala, da sem komaj govorila. Čez 1 mesec se naj spet oglasim, razen če bo huje prej.

[MucaMaca]

Lost, jaz sem pol nosečnosti prespala. Res. Itak nisem smela početi ničesar, ker sem imela rizično, pa tako ali tako sem bila preveč utrujena, zjutraj sem dolgo spala, po kosilu sem šla spat, in zvečer zgodaj spat To ni nič nenavadnega.
Drži se nasvetov, ki ti jih je dal zdravnik. Najdi nek način gibanja, ki ti bo ustrezal, če se da, in ga naredi za rutino, ker ti bo to ob porodu in kasneje prišlo zelo prav (porod je tudi fizično precej naporen, in kot nekdo, ki je šel rodit po devetih mesecih predpisanega počitka ti toplo svetujem, da skušaš vzdrževat kondicijo, kolikor se da). Sprehodi, na primer, vsak dan ob isti uri, na primer enega kratkega dopoldne in enega kratkega popoldne. Poleg tega najdi nekaj, kar ti bo zaposlilo misli. Diploma je ena taka stvar, morda pa si omisli še kak nov hobi ali zanimanje, nekaj, kar si se morda želela naučiti... bodi aktivna tudi z možgani. Predvsem pa si organiziraj dneve. Določi si, kdaj bo čas za gospodinjenje, kdaj za sprehod, kdaj za crkljanje in zate za filanje baterij (tudi to je nujno!)... Nič hudega, če se tega ne boš vedno držala, je pa fino imeti ene smernice, da ti zapolnijo dan. In absolutno, ubogaj psihiatra, kar se druženja tiče. Takoj se obrni po pomoč, če boš začutila, da je kriza! Mož, forum, karkoli. Pravzaprav, ne samo eno ali drugo ali tretje, VSE! Pojdi na skupino za samopomoč (če bi se nam kdaj rada pridružila v NM, me lahko kontaktiraš pa se pogovoriva, če bi se midve lahko zmenili, jaz grem praviloma vsakih 14 dni s svojim prevozom), poveži se s komerkoli, najdi nove stike in jih vzdržuj.

V glavnem, drži se, punca, za tabo smo in vsi držimo pesti zate! Zmagala boš

[Suzy]

Jaz sem pa v nosečnosti prekipevala od energije,v službi sem delala do zadnjega,...
Se spomnim,da sem imela že orng trebuh in sem se v trgovini preveč naložila ter so
mi hotele prodajalke pomagat domov ampak jim nisem dovolila.
Vsak dan sem po 4x šla v 4 štok v bloku in se
precej gibala,....nič mi ni bilo težko,....ko se sedaj spomnim sploh ne morem verjet.
Bila sem ko žogica,zredila se za neverjetnih 25kg in jih po porodu tudi z lahkoto zgubila,.....no vsaka nosečnica prenaša to obdobje drugače.
Skratka počenjaj kar te veseli,osrečuje,zanima,....hkrati pa ubogaj nasvete zdravnika.
Vse bo še dobro in kmalu bomo nazdravljali korenjaku ali korenjakinji ter seveda staršema

[MucaMaca]

Suzy tudi jaz sem si vedno predstavljala, da bo moja nosečnost taka. Aktivna, polna energije... žal se ne izide vedno tako. Takrat se pač prilagodimo, in predvsem prisluhnemo sebi, svojemu telesu in kakemu pametnemu nasvetu

[LostOneFuture]

Živijo!

Profesorice spet ni bilo, in tud na email ki sem ji ga ta teden poslala ne odpiše. Js več res nevem kaj naj. Vedno bolj razmišljam, da bi menjala mentorja.  Včeraj k sem v knjižnici pisala za diplomo, sem si izposodila knjigo, k je precej smešna. Kr dobra poteza od mene, ker pol nimam časa, razmišljati o kakih slabih stvareh. Ahja. Sem danes mami klicala, ker grem za veliko noč na obisk, pa sem omenila, da bom mogoče drugo diplomo začela pisati, pa se malo boji, da pol nikoli ne bom diplomirala. Sam sem ji probala razložiti, da je strah odveč.

Sicer pa,  pa mi gre  na bolje, se vstajam vsaki dan ob 5uri zjutraj, in naredim več kot sem prej, še vedno pa se počutim precej utrujeno, sam spala bi. Ne mučijo me več tako zelo vsiljive misli in skrbi. Nekako se lažje spravim k vsakodnevnim stvarem, čepav se še vedno moram kar precej opominjati. Tud mračne misli me več skoraj ne hodijo po mislih. Pa spim kar precej dobro, se ne zbujam več ponoči ker bi mi šlo na jok. Se še zjočem čez dan, sam ne več toliko.

[MucaMaca]

Lost, lahko je tako tudi zato, ker je začetek nosečnosti tudi hormonalno najbolj naporen, potem se zadeve umirijo, in nate očitno tudi to vpliva Lepo, da se držiš, le tako naprej!

Kar se pa diplomske tiče... imate na faksu koga, na koga se lahko obrneš, da posreduje? Tutor, če ga imaš oz. imate, ali pa prodekan za študentske zadeve, pa naj ti pomagajo, ker je tole s profesorico resno, ne samo zaradi tebe, ampak zaradi vseh, ki bi pri njej še pisali diplomske.