Okm mi ruši privatno življenje

[redondo]

Pozdravljeni,

sem v veliki stiski in enostavno temu ni videti konca. Kljub zdravilom, ki jih jemljem sedaj bo 6 tednov 15 mg ecytare se mi stanje ni skoraj nič izboljšalo. Privatno življenje s partnerko se duši, nimamava nekih tem jaz sem konstantno odsoten in nobenih intimnih odnosov 2 meseca. Sicer sem jim stvari razložil in me je probala razumeti, vendar jo razumem da se dnevno ne želi o tem pogovarjat. Imama konstantno paranojo da bom nekaj nasilnega naredil ali storil nekomu in veš čas probam to nadzorovati in tudi tv ne morem sproščeno gledati. imam občutek kot da nekaj v meni želi, da nekomu nekaj storim jaz pa češ temu konstantno upiram, občutek je naravnost gorzen. Tudi v službi so se mi začeli pojavljati strahovi in se ne morem skoncentrirati za delo, kar je le vprašanje koliko časa bo še tako trajalo. Ne vem niti kako naj rešim te stvari saj mi od jutra do mraka po glavi hodijo vsiljive misli in včasih ne vidim več rešitve za prihodnost. Ko ostanem čez vikend doma mi je najhuje saj razmišljam kaj bo z mano in z mojim odnosom z partnerko s katero živiva skupaj. Namesto da bi pri 30 človek razmišljal o otroku sem sedaj pristal na tem da me je strah tega in ali bi imel tudi otrok posledice ali bom tudi do njega gojil take misli kot do svojih najbližjih, kar me izjemno prizadane. Začel sem hodit na psihoterapijo in ne vem ali naj sploh še vztrajam na ad- ki mi niso znižali obsesivnih misli. Bojim se tudi za službo, brez katere bi dokončno potonil in izgubil še zadnje upanje za boljši jutri. Ko se zapletem v začarn korg razmišljanja sploh ne znam priti ven in komaj čakam da zaspim.

[msavic12]

Ja to so te naše vsiljivke k nedajo miru.
Stari jz sm tvoj letnik in se ubadam z povsem podobnimi stvarmi,enkrat so močnejše drugič manj.
Mene misli hočejo obtožit kok sm slab človk potem me je strah sem depresivn in misli samo pridobivajo na moči!
Dobr veš da nočeš nobenmu nč slabga narest,moja strategija je probaj se zavedat sebe in samo opazovat te misli ker (so samo misli z resnico nimajo nc skupnega) takrat izgubljajo na moči.
Vem da je teško saj mam tud sam tovrstne težave!
Ampak bova oba verjetno nekoč se zalotila da se tem mislim samo še nasmejemo!

Stari drži se pa smej se velik to pomaga! 

[redondo]

Niko hvala za spodbudo,
moram priznai da je nekoliko bolje v zadnjih 3 tednih in mislim da so zdravil vsaj delno prijela ni pa še vsekakor tako kot bi moralo biti saj imam sedaj strahove pred ponovitvijo ali ponovnim napadom teh misli. Nekako probam živeti normalno življenje vendar se poraja vprašanje ali bom sploh kdaj še ista oseba nasmejana, nadpovprečna družaben skoz za zabavo itd, od tega mi žal ni veliko ostalo in je v meni le kot nek spomin, pa čeprav ni dolgo od tega. Tablete na eni strani pomagajo po drugi strani pa te odtujijo in nekako v sebi veš da nisi isti, kaj imaš ti tudi nasilne vsiljivke?

[Onix]

Vse bo OK sčasoma. Tablete ti ne bodo spremenile osebnosti, samo trenutno še nisi v najboljšem psihičnem stanju, bo pa kmal!

[dusica]

Najprej en lep pozdrav iz Obale in osebno od mene, sotrpinke s depresijo!

Ko se zapletem v začarn korg razmišljanja sploh ne znam priti ven in komaj čakam da zaspim.

Joj, kako mi je to znano, sicer pa..si to ponovim po tihem, ker na glas, me človek, ki tega ne prestaja, ne razume ali niti ne skuša razumeti - pač tako je! Sam se sprijazni, da je to del "bolesti" in ne ustraši se teh msili, ker..postopoma tudi izginejo in bo jutri lepši dan in bodo misli vzpodbudnejše..skratka, daj času čas in zaupaj v svoje zmožnosti, okej? 

Kako mi je bilo razumljivo in sprejemljivo tvoje razmišljanje o otroku, saj se pri svojih 33-ih letih isto sprašujem oziroma trenutno, mi sploh ni do otroka in si rečem: "Vse ob svojem času oziroma vse se odvija tako kot mora.." Ne silim v nobeno stvar, ker verjamem, da me Bog spemlja, ker verjamem, da ima vsak posameznik svoje poslanstvo in ker verjamem, da se naše naloge lahko razlikujejo...

Redondo, zanima me, kaj sedaj jemlješ (Ad), sicer si glede zdravil kaj več preberi na samem forumu in upoštevaj da, rabiš tako ti, kot tvoj organizem čas, da se privadi na to in ono..v nič se sili..postopoma se bo vse pokazalo, kot se mora! In če ne boš z zdravilom zadovoljen, lahko še vedno menjaš ali najdeš drugo kombinacijo...

Srečno!

                               Dušica

[msavic12]

Mam nasilne vsiljivke k me težijo že vrsto let. Včasih bolj včasih manj!
Zapomni si da so zdravila le nekakšna bergla ki nam pomaga dokler spet ne stopimo na svoje noge. Vsekakor so dobrodošla ko nam je teško mislim pa da je psihoterapija ključnega pomena da nam pomaga razumeti našo motnjo in način razmišljanja ozeroma zakaj so prisotne take misli.

Vsiljivke!
Trenutno me misli obtožujejo da sm grozna oseba k sm včasih gledu porniče na netu(red tube,porno...) ene punce so mlajše nikakor ne otroci. Vsiljivke mam da sm grd,grešen,da bom postav pedofil... če prov nimam nobenih pedo. nagnjenj niti nikoli nism mev ampak so te misli tako močne da te sprvljajo na tla.Včasih sm se ubadav s tem da bom neozdravlivo zbolev,(msli so nardile že scenarij da smo še čakam da umrem),Potem strh pred samomorom (po cele dneve vsiljivke scenariji miselni filmi kako se ubijam...)
Ampak sčsoma eno izzveni pa pride neki druzga. 
Bistvo vsega pa je da so vse skupaj smo misli ko se jih zavedaš jih opazuješ se ne "krgaš" z njimi izgubijo na moči,če pa se jih hočeš na silo znebit pa postajajo vse močnejše,in nas popolnoma ohromijo.

Drži se bova še kšno rekla!

[dusica]

Niko,

lepo napisano.. sicer pa..je treba na taktičen način "premaknit" te misli oziroma biti nanje dobro psihično pripravljen, tako da..se jih ne ustrašimo ali izzovemo paniko, ko se pojavijo!

Zanimivo pa, da se jih pred dvema ali trema letoma nisem zavedala: v mojem primeru so se šele sedaj pojavile v bolj "močni" obliki in to me moti ali..zaupam psihoterapevtki, da mi bo pomagala iz te težave ven..povsem!

                                       Dušica

[Selena]

Dragi sotrpini,

Upam, da vam je vsem sedaj že veliko boljše/lepše/jasnejše v življenju, saj je preteklo veliko mesecev in morda se vam sedaj vse zdi že kot oddaljen sen. Prav lažje mi je ko prebereš na forumu, da se to dogaja / se je dogajalo tudi še komu drugemu. Ta tema je nekoliko stara ampak kljub temu upam da bo kak odgovor z vaše strani....upam res. Upam, da ste si nekatere stvari že razčistili, in jih sedaj razumete pri sebi, kar mene še čaka. Imate kakšen nasvet zame? Prosim napišite po prebranem ... in hvala vam da ste tudi vi zaupali kar vas je težilo.

Meni se sedaj dogaja podobno, kot ste vi tukaj opisali takrat. Pred kratkim sem praznovala 30 rojstni dan.....sem v najlepših letih ne:) živim sama, brez otrok...imam pa partnerja, ki ga ljubim zelo. Je čudovit človek, dober, duhovem materialno je pa reven- nima nič razen slabo plačane službe. Pojavljajo se mi vsiljive misli v obliki besednih zvez že celo leto odkar sem naredila splav. Splav je bil posledica situacije v kateri sva (neporočena, problemi glede dokumentov partnerja, denar, ne pripravljenost postati mati/oče z obeh strani v dani situaciji, ne planiranost otroka). Zdelo se nama je da morava prej pač živeti skupaj, se poročit in da imava še veliko časa preden bova naredila tako odločitev.

Začelo se je nekje januarja 2012  kmalu po splavu, takrat so bile te vsiljivke zelo močne in sem bila čisto poklapana.  Zdravnik mi je zamenjal Cipralex za Paroxat pred kratkim ,ampak ves čas sem si do sedaj dopovedovala, da bom jaz zdravo razumsko to obladala in nisem redno jemala tablet, ki so mi bile predpisane. Besede so tukaj še vedno in moj strah tudi. Ampak sedaj sem se odločila da jih bom začela jemat, ker se bojim da bom izgubila vse kar mi je ljubo in mi veliko pomeni....sama s sabo mi je bit velika stiska, včasih sedaj se bojim, da bom zaradi svojih strahov izgubila še fanta s katerim si bi želela zgraditi svoje življenje.

Ko sama pomislim na določene besede se jih prestrašim oz prestrašim se tega, da se vedno znova spomnim na njih.....in ko se spomnim se počutim pobito, kot da me obladujejo in kot da jih ne morem "izbrisati" pa bi jih rada enkrat za vselej. Ampak to ni možno, ker te besede, ki si jih ponavljam in ves čas spominjam so čisto bizarne niso neke misli da bi komu kaj nardila ali da bi sama sebe obsojala ampak so bizarne kot receimo....."Kako hodiš? " in vedno ene in iste si ponavljam.....in ko se tega spomnim oz ko na te besede pomislim, me postane strah in vrtim se veliko časa okrog teh besed. Oz okrog tega, da pomislim na njih.... Skrbi me, ker porabim res  veliko časa za to da jih skušam izbrisati in mislim na njih ki sploh nimajo pomena, potem sem napeta in žalostna, vsa pobita in tudi partner čuti to mojo nesigurnost, notranjo razklanost, strah, predvsem zmedenost v meni sami. Včasih sem vsa prestrašena obupana in mu jočem. Saj mu ne morem vedno povedat da mi je tako hudo ker se mi te besede vsiljujejo oz da si jih ponavljam in se jih spominjam, ker že tako imam občutek da...kot da bi se bal kaj je narobe z mano.......Veliko časa pozabim za njih ampak včasih jih kar ponavljam in takrat sem tako pobita, da mi ni več do ničesar....recimo zjutraj pomislim "A so sedaj že izginile?" in potem se spomnim na njih si jih ponovim v glavi in  si mislim: "sranje groza .....ne morem se jih znebit, kot nek tujek so v meni........
Potem si mislim po toliko prebranih knjigah iz področja psihologije, religije, leposlovja, filozofije, astrologije...manka mi še 1 izpit do magisterija me bodo uničile te besede. S čim si jaz to zaslužim, da se tako trpinčim. Počutim se totalno nemočno in noro. In bojim se, da ne bom mogla živet s tem........oz da bo moje življenje od sedaj tako kot je bilo to leto 2012. Vsak dan samo da mi mine dan in nikjer ni več tiste brezskrbe, vesele, modre, inteligentne osebe v meni. Nikjer ni tistega ostrega jasnega pogleda v meni.m Nič mi ni več jasno o sami sebi. Kot da sem razočarana sama nad sabo, da se mi to dogaja...

Napišite mi kak nasvet prosim vas, kako ste si vi pomagali, ko se vam je to dagajalo ali se vam morda še dogaja?
 (Upam, da ste že v varnem pristanu čistega uma) in želim vam res vse lepo in da bi vam misli tekle nemoteno in jasno, kar si zelo želim tudi zase:))) v prihodnje! Upam da mi boste kaj odgovorili Niko, Dušica, Redondo....

Lahko noč sotrpini
Suri

[Fun]

Priporočam ti redno jemanje zdravil, sam se jim tudi upiram in poskušam najti kakšno alternativo, a za enkrat brez uspeha, zato bom tudi sam začel z zdravili. Mislim, da je za začetek to najboljša opcija potem pa ko ti bo lažje kakšna mindfullness meditacija in podobno

[Selena]

Ciao Fun....


kaj se dogaja tebi? In kako dolgo že to traja.....kot sem ti opisala mi pridejo dnevi, ko se kar vrtim v krogu in ponavljam ene in iste besede. Katere tablete so tebi predpisane......in ali tudi ti  dvomiš v njihovo delovanje? Hvala za odgovor...upam da se javiš.

[Gregy 81]

Da ne odpiram nove teme,se "urinem tu umes".
Podobne tezave imam tudi občasno sam z vsiljivimi misli.
Porodi se mi ideja,kako bi komu od bližnjih kaj naredil,recimo teden dni nazaj,se hotel očeta,ki ga imam rad poriniti v vodo..... .rekel sem si nesmem in sem uspel pozornost nekam drugam preusmeriti.Pa še in še se mi urivajo grde misli,,,

[redondo]

Čao vsem, po dolgem času moj prvi odgovor. Stanje je nepremerljivo boljše, sedaj že slabih 11 mesecev jemljem 30mg Cipraleksa in je zgleda to moja prava doza, torendo pa sem 4 mesece nazaj popolnoma opustil.

Več stvari j,e ki vpliva lahko na boljše počutje, ampak moraš redno jemati zdravila in če je potrebno ti tudi zvišati na višjo dozo. Ko sem prišel na 30 mg sem moral optimalno počutje začutil po 2 mesecih jemanja in to postopoma, drži osnovnih napotkov lindelmana in probaj delati v življenju različne stvari. Ni še 100 % ampak nekje 80-85 % bolje, misli občasno pridejo in grejo nimam pa čisto nobene tesnobe, tudi terapija bi bila za kakšnih 10 ur da ti razložijo povode za takšno obnašanje koristna.

Lindelman (vsaj zdi se mi tako lahko ti pošljem po mail-u) in pa v.k. metoda. Sam sem opravil tudi 8 tečaj mindfullnesa v času krize ampak ti ga sedaj še ne priporočam spolnost pa se je nekoliko popravila.

 

[Fun]

Pozdravljen,

Imam različne vsiljivke je pa znaičlno za njih vprašanje "Kaj pa če..?"

Pred časom ko sem tudi imel težave sem jemal zoloft in so vsiljivke izginile, nato sem začel delati na sebi in počutil sem se 2 leti super, zdaj pa bog si ga vedi zakaj se je spet to spremenilo :/...tako da verjamem v zdravila, vendar sam sebe slepim in si lažem da ni hudo in da lahko premagam vsiljivke brez zdravil, kar mi glih ne uspeva

[Toja]

Fun...evo, rešitev imaš že na dlani...nazaj na AD, pa bo stanje boljše...

Morda si prebereš poste od Onixa, je velik borec, pa mu lepo uspeva....

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10920.0.html

[Selena]

vprašala bi vas kako lahko izbrišem sporočilo, ker mi ni všeč da ne morem izbrisat svoje izpovedi in vas naprošam da mi pomagate kako izbrišem svoj spis. Hvala vam

[Selena]

Redondo vesela zate da si dobro in da si pomirjen sam s sabo in okoljem.
To je res spodbudno slišat:) in lepo.

Pridejo obdobja, ko človek res zgubi samega sebe in tisti glasovi, besede obvladajo človeka, ki se utaplja v bizarnosti svojega lastnega obstoja obsojenega na svobodo, ki pa ni vedno rožnata. Svoboda pa zna biti moreča ali pa navdihujoče očarljiva odvisno od interpretacije.
 

[martinca]

Stanje je nepremerljivo boljše, sedaj že slabih 11 mesecev jemljem 30mg Cipraleksa in je zgleda to moja prava doza, torendo pa sem 4 mesece nazaj popolnoma opustil.
 

Bravo, to pa se res fajn cuje 

Ampak kera cudna ti je proti tvoji tezavi dala torendo, to je ja ucinkovina risperidone, ki je pri meni v samo 1 mg povzrocla nekoc dodatno nenehno mucenje, brskanje in nehoteno samodejno iskanje lastnih misli v svoji glavi, ki  so mi ena za drugo izginjale, še preden sem kaksen stavek dokoncala in nisem nic vedla prav. Jaz ne morem verjet, za kaksne poskusne zajce nas imajo., Dal mi pa ga je dr. Rejec kot je rekel, "za vsak slucaj", sicerr nisem psihoticna, ker pa vsevprek govorim, da ne bi slucajno postala! Takmo je rekel, davnega 1996.

[Onix]

Neimenovana Torendo se predpisuje za OKM kot dodatek k ADju in je dokazano zelo učinkovit... Sam sm na 3mg in nimam nikakeršnih mentalnih težav zaradi tega. Je pa res, da sm se kar pošteno zredil odkar ga jem, ampak mi niti na pamet ne pade da bi nehal, ker mi zelo pomaga...

[martinca]

Oprosti, Onix, zase sem rekla. Sem pa ze slisala, da je zelo ucinkovit ta risperidone (ucinkovina). Ga pohvali tudi kaksen z neozdravljivo psihozo. Ampak meni je ze 1 mg vse misli odvzel, pa ne vem, ali je to zaradi moje prazne glave al od cesa. Vrtela sem se v enem in istem krogu vsakic sekundo za sekundo znova najdenih in znova izgubljenih stavkov oz. misli najmanj in 12 ur je blo zelo hudo, niti stavka nisem zmogla spregovoriti, razumela sm brata, da sem neka cudna in odsotna, kaj da mi je, ampak nisem nic znala povedat, razen : "Vzela sem... (in izgubila misel, koliko, ces, 1 mg), nato sem se vrnila in izrekla besedico Risperdal (je neako Torendo) ... toda nisem se vec isti trenutek spomnila, ali sem to bila ze povedala ali ne...... in znova iskala prave glagole in samostalnike.. Ja, pamet me je zapustila po njem. Pa ceprav bi naj antipsihotik povrnil cloveku lih pamet . 

[Onix]

Aja? Ja pol pa zastopim zakaj odpor do tega zdravila. Žal je tako, da nekaterim ne odgovarja, sam imam to srečo da mi .