Ali menite, da ima slab zrak, zatohlost, vrocina,...kot v vseh omenjenih prostorih, lahko dodaten vpliv na udejanjenje napadov ?
Ne, nikakor. To je (podzavestno) pričakovanje napada, ki se ti s simptomi kaže na telesni ravni. Povleče te v začaran krog paničnega napada. Ki traja max 15 min, a so občutki tako živi in močni, da te popolnoma ohromijo, poženejo v beg do "varnega območja".
Nakar se začneš izogibati krajem, kjer se ti je to zgodilo - nakupovalnim centrom, sestankov, vrsta pred okenci, dokler ne ostaneš doma. V "varnem zavetju svojega doma".

Potem pa te začne prijemat še tam. In spoznaš, da nisi varen nikjer. In ponovno ne hodiš nikamor več, izgibaš se ljudem.
To je bila moja izkušnja s paniko, ki me je privedla v prostovoljen zapor. Kako sem se je rešila? Enostavno. Nekega dne sem se odločila, da grem vem tudi če umrem. Prve krate mi je bilo groooozno, tresenje, mehka kolena, občutek, da bom zlezla skupaj. A me je moja istrijanska trma držala in nisem pobegnila domov. Nato sem začela hoditi dlje, pa še dlje. Sedaj se klatim po svetu tudi sama brez problema. Panike ni več.
Tudi če je slab zrak (ponekod je res) ne bežim, daleč od doma sem doživela vse mogoče - od navadnega napada migrene z bruhanjem do tega da sem bila okradena in sem ostala brez denarja in dokumentov 1300km od doma.
Vsaj kar se tiče panike je to za menoj. Včasih me še prešine misel "Kaj bo če me zgrabi" in se začenjam počutiti čudno. A si takoj odgovorim, da bo kar bo in da je bolje da umrem po svetu kot doma, ujetnik štirih sten.
Svetovala bi ti pogovor z zdravnikom in psihoterapevtom. Treba po prebrskati po podstrešju.
